Tiskane izdaje
Krakov – O današnjih tekmecih slovenskih odbojkarjev v repešažu pred četrtfinalom EP, Poljakih, ni vredno izgubljati besed. So gostitelji turnirja, trenutni svetovni prvaki in nedavno zmagovalci prestižnega Wagnerjevega memoriala. Na domačem prvenstvu pa zaenkrat ne navdušujejo.
Poljaki, nedvomno največji svetovni odbojkarski navdušenci, si četrtfinala brez domače izbrane vrste enostavno ne znajo predstavljati. Tudi sicer se je v preteklosti le malokrat zgodilo, da se gostitelji niso prebili med osem najboljših zasedb stare celine, nazadnje pred štirimi leti, ko sta prvenstvo družno izvedli ravno Poljska in Danska, pa obe pokleknili že na prvi stopnički izločilnih bojev, v repešažu. Poljaki – v zares zvezdniški zasedbi, dosti bolj kot letos – so tedaj proti Bolgarom že vodili z 2:0 v nizih, a nazadnje potegnili kratko, kar dokazuje, da so ranljivi tudi pred fanatičnim domačim avditorijem.
V prvem delu letošnjega EP ne delujejo prepričljivo. Z uvodnim gladkim porazom na varšavskem nacionalnem štadionu brez osvojenega niza proti Srbom so izgubili simpatije številnih navijačev, nato so v Gdansku s po 3:0 odpravili Fince in Estonce, a se v nobenem od dvobojev niso igraje sprehodili do zmage. V primerjavi z domačim SP pred tremi leti, na katerem so se zasluženo okitili z zlatimi odličji, manjkajo mnogi ključni igralci, v prvi vrsti tamkajšnji MVP Mariusz Wlazly. Po njegovi reprezentančni upokojitvi so namreč ravno na korektorskem mestu najtanjši, obenem v primerjavi s tedanjo finalno začetno sedmerko manjkajo tudi blokerja Piotr Nowakowski in Karol Klos ter sprejemalca Michal Winiarski in Mateusz Mika. Vsi – z izjemo Winiarskega, ki je zaradi poškodbe obupal letos – so še igralsko aktivni, toda ne več pod državno zastavo.
Kot bi želeli že vnaprej iskati opravičila za morebitni neuspeh, so tik pred prvenstvom javnost presenetili z domnevnima poškodbama gležnja prvega blokerja in korektorja, Mateusza Bienieka in Davida Konarskega. Oba je selektor, Italijan Ferdinando de Giorgi, kljub temu zadržal v igralskem kadru in oba na prvenstvu tudi igrata, kot da se ni nič zgodilo. Bieniek celo zelo dobro, saj je učinkovit v napadu in eden glavnih adutov ekipe pri začetnem udarcu, saj je v zadnjih dveh dvobojih primazal štiri ase. V povprečju so Poljaki v skupinskem delu na tekmo dosegali po sedem blokov in asov, bili 47-odstotno uspešni v napadu in 55-odstotno pri sprejemu ter si privoščili po 25 lastnih napak, veliko večino pri servisu.
Glavni zvezdnik je nesporno Bartosz Kurek, ki je na Poljskem s svojo pojavo tudi prepoznaven estradnik, a po drugi strani še bolj muhast in svojeglav kot našopirjeni bolgarski korektor Cvetan Sokolov. Obnašanje 205 cm visokega igralca, ki lahko igra kot sprejemalec ali korektor, ravno včeraj, na prost dan, pa je dopolnil 29 let, nekateri selektorji – denimo zdajšnji – tolerirajo, drugi pač ne. Tako so se Poljaki pred tremi leti, pod taktirko Francoza Stephana Antigaja, naslova svetovnih prvakov veselili brez njegove pomoči. Je odličen napadalec, a hkrati lahka tarča tekmečevih izvajalcev začetnih udarcev pri sprejemu, ki je njegova najšibkejša točka. »Dve zaporedni zmagi brez oddanega niza sta bili nujni za našo samozavest, ki je nekajkrat padla. Dobili smo potrditev, da forma raste, nova borba nas čaka v Krakovu, kjer ne želimo razočarati čudovitih navijačev,« je prepričan Kurek.
