Tako kot v Kazanu 2015 spet tik pred vrati finala

Budimpešta – Ko si kdo v ozki plavalni bazi, kot jo imamo dejansko pri nas, priplava nastop že na 6. svetovnem prvenstvu, predtem pa nastopi na štirih olimpijskih igrah zapored, si zasluži posebno pozornost. Ta vsekakor pripada Jeseničanki, sicer članici radovljiškega kluba, Anji Klinar, za uvod v Budimpešto 2017 devetouvrščeni na 400 m prosto.

Prav podobno kot pred dvema letoma na prvenstvu v Kazanu se ji je vnovič nastop v velikem finalu izmuznil zgolj za eno mesto. Takrat je bila 9. na 400 m mešano, torej v disciplini, v kateri je letos ni med nastopajočimi, zdaj je prvi dan štartala na 400 m prosto, si priplavala svoj najboljši čas letos (4:07,75), med 36 prijavljenimi je bila v zgornji tretjini, le mesto za prestižnim vizumom finalnega nastopa. Potrdila pa je dobro tekmovalno pripravljenost, za razred boljšo kot pred enim letom na olimpijskih igrah, le rekordni dosežek (4:06,35) z lanskega odprtega prvenstva Francije, ki se ga je udeležila neposredno z višinskih priprav, je ostal nedosegljiv. S tem časom bi bila med izbrano osmerico, domača reprezentantka Ajna Kesely je namreč za včerajšnje 8. mesto v predtekmovanju plavala 4:06,48.

Izkušeni slovenski reprezentantki seveda ni bilo prav, ko je na drugem prvenstvu zapored obstala tik pred vstopnimi vrati finala, a prav posebnega razočaranja ni razgrinjala. Uresničila je napovedi o res spodobni pripravljenosti za to SP, nenazadnje poskrbela za krepko najvidnejši slovenski dosežek prvega dne. »Finale mi je očitno ušel v drugi polovici tekme, saj takrat, ko se takole oziram k analizi plavanja in časa, nisem bila tako hitra. Škoda mi je bilo tudi, da na progi ob sebi nisem imela močne tekmice, morda bi me ta še bolj pognala, pa bi bila za sekundo hitrejša,« je strnila misli po prihodu v prostor za pogovore za novinarje štirikratna olimpijka. Od njenega prvega velikega nastopa v absolutni mednarodni konkurenci, moskovskega SP v 25-metrskem bazenu, je minilo že poldrugo desetletje, še vedno pa si gre našo izbrano vrsto brez Gorenjke kar težko predstavljati.

»Pravzaprav moram biti zadovoljna ob spoznanju o drugem času kariere na 400 m prosto, prav navdušena pa seveda nisem, ker ni bilo rekorda. A tokrat si za začetek osrednjega tekmovanja sezone nimam česa očitati; ne pa tako kot lani, ko sem občutila zelo dobro pripravljenost, nato pa je bil olimpijski nastop ena sama katastrofa,« je poudarila. A na svojem šestem svetovnem prvenstvu še ni rekla zadnje. V sredo bo namreč tekmovala v dopoldanskih kvalifikacijah na 200 m delfin, cilj ostaja uvrstitev v popoldanski polfinale. »Povsem solidno sem pripravljena tudi za to disciplino, veselim se nastopa,« pravi in tudi sicer podobno kot številni drugi udeleženci nastopa uživa v zares izjemnem ozračju Donavske arene z okolico: »Pogosto sem nastopala na Madžarskem, tu je plavanje res doma. Ko pa vidiš še tako vrhunski objekt, je vse skupaj še lepše. Tudi zato mi nikakor ni vseeno, kako se bom odrezala v nadaljevanju prvenstva.« Sicer pa jo moti le dolga vožnja od hotela pod znamenito Citadello do povsem drugega dela mesta na vzhodu, kjer je ta opevana in dejansko vrhunska pokrita plavalna arena. »V eno smer se vozimo eno uro in če pomislite, da smo dvakrat na dan na bazenu, smo štiri ure v avtobusu,« je še dejala, a obenem tudi zamahnila z roko, češ da si zato ne bo kravžljala živcev. Raje bo uživala na še enem prvenstvu in v sredo poskusila vnovič opozoriti nase.