Taljat in Božič vesela, da bosta novembra že letela v Rio

Kajakaštvo: slovenski dvojec slalomsko svetovno prvenstvo končal na 4. mestu, olimpijska kvota še kajakašicam.

Objavljeno
20. september 2015 00.28
Luka Božič in Sašo Taljat med vožnjo. Tacen 15. junij 2014.
Tanja Volarič, poročevalka
Tanja Volarič, poročevalka
London – Četudi sta Sašo Taljat in Luka Božič včeraj kot četrta zrla v hrbet dobitnikom kolajn na letošnjem slalomskem SP in po lanski lovoriki domov odhajata praznih rok, sta se člana slovenskega dvojca izkupička močno razveselila. Zanju je že leto dni v ospredju predvsem projekt OI, z najboljšo uvrstitvijo sezone sta se že zavihtela na vlak za Rio in včeraj tudi uradno začela odštevanje proti Braziliji.

»No, ja, še krajši dopust bo sledil, potem pa res ne bo na sporedu nič drugega kot piljenje forme za nastop v Južni Ameriki,« je potrdil Taljat, potem ko ju je le kazenski dotik ločil od nove, tretje kolajne v njuni zbirki po bronu 2009 in zlatu 2013. Po vseh težavah letos, predvsem rezultatskih, saj sta najprej več tednov lovila finale, nato pa neuspešno tudi zmagovalni oder, se jima je včeraj od srca odvalil velik kamen. Ker na podlagi vseh meritev in treningov nista imela razlogov za skrb, se v zadnjih dneh nista mogla izogniti živčnosti. Njun vložek je pač še nekoliko drugačen kot pri drugih, ker v Sloveniji nimata konkurence, sta s potrditvijo kvote hkrati dosegla tudi normo in se izognila internim kvalifikacijam, ki se bodo za njune stanovske kolege po drugih disciplinah najbrž končale šele z junijskim EP v Liptovskem Mikulašu.

Pred štirimi leti, denimo, nista imela te sreče, Simon Hočevar in Dejan Kralj sta jima v lovu na London dolgo dihala za ovratnik in pozneje sta potarnala, da ju je to v olimpijskem letu povsem vrglo iz običajnega ritma. »Tokrat sva zelo zadovoljna, veslala sva dobro, kot znava. Le dotik je bil odveč, a nihče od naju niti ne ve, da sva ga naredila. Nalogo sva v celoti izpolnila, kolajna je bila sicer blizu, a je prav nič ne objokujeva,« je Taljat priznal, da sta v zadnjih dneh čutila, da je nadnju leglo breme lastnih pričakovanj, zato sta bila še bolj vesela, da pod to težo nista klecnila: »Vendarle sva se z leti naučila dirkati, drugače je. Na SP sva prišla v najboljši formi, zdaj pa novembra že odhajamo v Brazilijo, kjer se šele pripravljajo na odprtje nove slalomske proge.« A če se je Taljat že prestavil med gledalce na letošnjem SP, Božiča danes še čaka drugi veliki izziv, kanuistični nastop, v katerem – podobno kot Benjamin Savšek – meri na finale, potihem pa tudi više. »Le v prid mi bo, da sem progo že enkrat preveslal,« je ugotavljal včeraj.

Četrto mesto je bilo očitno včeraj vodilo dneva, saj je pozneje na njem končala tudi ekipa kajakašic Ajda Novak, Eva Terčelj in Urša Kragelj, a zadnji vendarle razočarani zapuščata angleško prestolnico. Posamezni finale je bil zanju nedosegljiv, Kragljevi pa ga je odnesla naknadna sodniška odločitev, da je izpustila predzadnja vratica. Tako se je odločil sodnik za video, ki je proučil več posnetkov in na enem našel »odgovor«. »Nič dobrega ne bom povedala, le slabe stvari, razočarana sem. Očitno bom morala veslati bolj skozi sredino vratic. To je bila moja napaka, škoda, ker sem sicer dobro opravila nalogo,« je Novogoričanka še ure po nastopu požirala cmok, saj bi brez te odločitve zanesljivo nastopila med deseterico. Terčeljeva pa je po dobrem zgornjem delu začela nabirati kazenske sekunde in končala kot 22. »Potem ko sem nanizala toliko napak in izgubila tudi veliko časa v eni od 'rol', nisem imela možnosti za napredovanje. Rezultatsko sem gotovo pričakovala več,« je sklenila Ljubljančanka, a z izpolnjeno slovensko kvoto za OI se zdaj obema obeta nov dvoboj za pot v Rio. Prejšnjega je leta 2012 na EP dobila prav zadnja.