Točka zmajev velika kot Triglav

Odbojkarji ACH Volleyja v Modeni dobili novo potrditev kakovosti v ligi prvakov.

Objavljeno
08. december 2016 01.26
Trener ACH Brumen Marko.Odbojka ACH Volley - Kalcit Volleyball. Zmaga ACH. V Ljubljani 3.5.2016[odbojka.pokal]
Janez Porenta
Janez Porenta
Ljubljana – Zmaga odbojkarjev ACH Volleyja v uvodnem dvoboju skupinskega dela nove sezone lige prvakov nad zvezdniško Modeno bi bila ogromna kot Mt. Blanc, osvojena točka je velika kot Triglav. In dokaz, da preboj skozi kvalifikacijsko sito za navdahnjene in nabrušene Ljubljančane še zdaleč ni bilo naključje.

Dobrim poznavalcem odbojke zagotovo še ni ušla iz spomina sreda, 5. decembra 2012. Pred skoraj natanko štirimi leti je v Stožicah grmelo, saj je tedaj v ligi prvakov nazadnje padel tekmec iz evropske velesile – močno favorizirana italijanska Macerata. Tedaj je trener Alberto Giuliani pokazal izrazito zaničljiv, posmehljiv, podcenjevalen odnos do Ljubljančanov, zato je doma pustil peterico glavnih zvezdnikov (Savani, Zajcev, Travica, Henno, Starović), v ogenj pa poslal rezerviste in na korektorsko mesto siceršnjega blokerja Dragana Stankovića.

Grdo se mu je maščevalo, »zmaji« so tedaj sneli enega od največjih skalpov v zgodovini kluba, odtlej pa so bile njihove zmage v ligi prvakov bolj izjema kot pravilo: v zadnjih treh letih zgolj po ena na sezono proti nasprotnikom iz Bolgarije, Črne gore in Srbije, ki v klubskem merilu ne kotirajo najvišje. Očitno je imelo vodstvo kluba pred novo sezono srečo pri izbiri novincev, že torkov podvig in osvojena velikanska točka v Modeni pa nakazujeta, da utegne biti ta mednarodna sezona za Ljubljančane dosti uspešnejša kot minule.

ACH Volley je v torek storil vse, kot je bilo treba. Odločale so malenkosti, žoga ali dve, prav nič nepravično pa ne bi bilo, če bi se tehtnica naposled zasukala na ljubljansko stran. V »podaljšku« so bili gostitelji videti anemični, brezvoljni, zdolgočaseni, predvsem karizmatični in ponavadi »divji« Earvin Ngapeth; pri »zmajih« pa je bilo čutiti iskro v očeh in izjemno slo po zmagi, ki se je pri vodstvu s 5:3 v petem nizu že nasmihala. Mož odločitve je bil ameriški bloker Max Holt z nizom odličnih servisov, pa čeravno je bil prav sprejem – ob obrambi – statistično glavni adut gostov. Modena se zmage ni pretirano veselila, saj se ji je pred dvobojem zdela samoumevna.

»Po slabšem uvodu prvega niza, ko smo si privoščili veliko napak, smo se pobrali in vrnili po zaostanku. Videl sem željo v očeh fantov in nekaj mi je govorilo, naj postave ne menjam, temveč fantom na parketu ponudim priložnost, da se poberejo. To so tudi storili in pokazali, da so vredni zaupanja. Ponosen sem nanje in na njihovo predstavo. Pred tekmo bi pet nizov seveda podpisal vsak v našem taboru,« se je po osvojeni točki smejalo ambicioznemu trenerju Zoranu Kedačiču, ki je v ogenj poslal pet reprezentantov in dva tujca, tretjega – ameriškega sprejemalca Alexa Slaughta – pa sploh ni bilo v kadru.

Po uvodnem kolu je razmerje moči v skupini D nenadejano, karte pa lepo premešane. Kdor je na vrhu s polnim izkupičkom pričakoval močno favorizirana Modeno in Skra Belchatow, se bolj ne bi mogel ušteti. Italijani so oddali točko, Poljaki celo vse tri na gostovanju pri romunski Craiovi, ki so ji vsi poznavalci pred sezono pripisovali realne možnosti kvečjemu za tretje mesto. Podobno kot Ljubljančanom. Že po prvem kolu končnega razpleta ne upa napovedati nihče več.