Trajkovič želi na olimpijske igre v Londonu

Tekvondist je z zlatima kolajnama na turnirju za svetovni pokal potrdil svojo veliko nadarjenost.

Objavljeno
18. november 2011 12.03
Posodobljeno
18. november 2011 12.17
Miha Šimnovec, šport
Miha Šimnovec, šport
Ljubljana – V slovenski tekvondoistični reprezentanci že sklepajo stave, da bodo imeli ducat let po Sydneyju, kjer se je leta 2000 boril Marcel More, znova svojega predstavnika na OI. Največje upe kajpak polagajo v Nušo Rajher, veliko pa obeta tudi Ivan Trajkovič, ki si je prav tako za enega od glavnih ciljev zadal uvrstitev na spektakel v Londonu '12.

Trajkovič samozavest črpa iz odličnih nastopov na nedavnih turnirjih za svetovni pokal v Beogradu in Zagrebu. Mladi Bistričan, ki je 1. septembra dopolnil 20 let, si je na obeh tekmovanjih izbojeval zlato lovoriko, obakrat pa je v finalu olimpijske kategorije nad 80 kilogramov premagal francoskega zvezdnika Pascala Gentila.

»Čeprav sem vedel, da se lahko kosam z vsakim tekmecem, sem bil vseeno presenečen nad tem, kako dobro sem se boril. Zmagi nad Gentilom, živo legendo tekvondoja, ki je celo 9. najuspešnejši borec vseh časov, sta bili zame kar manjši šok, seveda pozitiven,« je bil Trajkovič ponosen, da je dvakrat snel skalp trikratnemu evropskemu prvaku, svetovnemu podprvaku in dobitniku dveh kolajn na OI.

Skrivnost zadnjih uspehov pojasnjuje v zamenjavi težnostne kategorije. »Še do nedavnega sem tekmoval v konkurenci do 80 kilogramov, s trenerjem Bojanom Feršem pa sva ocenila, da bi imel večje možnosti v kategoriji nad 80 kilogramov. Že zato, ker so v njej za Evropejce na voljo še tri vozovnice za London, medtem ko sta v nižji prosti le še dve mesti,« je razkril mladi Bistričan in priznal, da z enim očesom že pogleduje proti olimpijskemu kvalifikacijskemu turnirju konec januarja v Kazanu.

»V Rusijo bom odpotoval z enim samim ciljem; da si zagotovim nastop na OI. Drugo me ne zanima! S trenerjem verjameva, da se lahko uvrstim v London, to si bom prizadeval tudi dokazati. Naredil bom vse, da izkoristim že prvo priložnost, ki pa – glede na to, da sem eden najmlajših v težki kategoriji – zagotovo ne bo tudi zadnja,« je poudaril Trajkovič, ki je nase prvič resneje opozoril pred dvema letoma, ko se je v Vigu ovenčal z naslovom evropskega prvaka do 21 let.

S svojimi 185 centimetri in skoraj 90 kilogrami je sicer precej lažji in manjši od večine novih nasprotnikov. »Pravzaprav so vsi, s katerimi sem imel doslej opravka, za glavo višji od mene, manj kot 105 kilogramov ni imel nihče. Logično, da so njihovi udarci močnejši od mojih, kar se pozna na mojem telesu, na katerem je zdaj več modric kot prej. Zato pa sem jaz hitrejši od njih, kar s pridom izkoriščam. Sploh pa moč zaradi elektronskih ščitnikov zdaj niti ne pride več tako do izraza, pomembnejši so natančno merjeni udarci,« je razložil študent 2. letnika matematike na Fakulteti za naravoslovje in matematiko v Mariboru, čigar največja navijačica je njegovo dekle Maja.

Za to korejsko olimpijsko borilno veščino je Trajkoviča navdušil oče Drago, nekdanji atlet (srednjeprogaš), ki se je preizkušal tudi v tekvondoju, v katerem je prišel do zelenega pasu. »Ko sem imel osem let, me je prvič odpeljal na trening v klub Continental, v katerem sem si hitro našel prijatelje. Že zaradi dobre družbe sem vedno rad hodil tja, potem so prišle še prve zmage in moje navdušenje nad tekvondojem se je le še poveč(ev)alo,« se je svojih prvih korakov na blazinah spomnil zdaj član mariborskega kluba KBK. Kakšno bo šele njegovo navdušenje, če si uresniči športne sanje in se uvrsti na olimpijske igre.