Tucak: najprej po zlato, nato s Savićem na vino

Budimpešta – Vaterpolski turnir je večkrat na svetovnih prvenstvih v senci osrednje plavalne predstave v 50-metrskem bazenu. Toda v madžarski metropoli je drugače. Zlasti po uvrstitvi domače reprezentance v drevišnji veliki finale (ob 20.30), v katerem se bo za naslov najboljše na svetu pomerila s Hrvaško.

Že četrtkov večerni polfinalni spored pa je navdušil večino občinstva na razprodanih tribunah legendarnega bazena Alfred Hajos na Margaretinem otoku sredi Donave. Najprej ob uvrstitvi domače izbrane vrste v finale in nadaljevanju sanj o vrnitvi naslova po štirih letih (na SP 2013 v Barceloni je Madžarska v finalu ugnala Črno goro), nato pa ob predstavi s številnimi vrhunskimi potezami Hrvaške in Srbije, v kateri so naši južni sosedje po sedmih letih le sneli skalp reprezentance, ki je prišla v Budimpešto kot branilka naslova. Na zadnjem prvenstvu, pred dvema letoma v Kazanu, je v velikem finalu ugnala prav hrvaško izbrano vrsto.

»Seveda je srbska reprezentanca zelo močna, toda prav tako je močno tudi naše moštvo,« je pred tekmo prepričeval hrvaške poročevalce selektor Ivica Tucak, ki pa nato ni skrival ponosa ob uvrstitvi v veliki finale po zelo izenačeni predstavi (12:11), v kateri so v zadnjih minutah njegovi igralci delovali za odtenek bolj zbrano in tokrat tudi odločno. »Pogosto so se hrvaškim vaterpolistom zatresle roke, tokrat je bilo drugače,« nam je omenil naš nekdanji plavalec, tukaj strokovni TV komentator, Blaž Medvešek, ki vedno na prvenstvih rad spremlja tudi vaterpolski turnir.

Preteklost razkriva med dvema reprezentancama iz nekdanjega jugoslovanskega prostora tudi številne incidente in pretirano vročo kri, v našem spominu ostajajo tudi številni incidenti v kranjskem športnem parku, ko sta Hrvaška in takrat še ZRJ pri nas igrali v finalu EP 2003. V Budimpešti je drugače: na tribunah ni treba več ločevati navijaških skupin, igralci ohranjajo prijateljske vezi, tudi objem s čestitko za zmago srbskega selektorja Dejana Savića z omenjenim hrvaškim je bil po koncu napetega polfinala zgovoren. »Dejan je moj prijatelj, skupaj bova po koncu finala odprla steklenico dobrega vina,« je dejal hrvaški strateg in dodal, da je s svojim moštvom prišel po zlato. A za to bo treba še zelo garati. Domača izbrana vrsta bo ob podpori 8000 navijačev zelo, zelo močna …