UKO Kropa iz 2011 smerokaz klubom iz ozadja

Če bi Salonit, ki se je komajda prebil v modro skupino, prišel v polfinale, ne bi bilo (pre)veliko presenečenje. 

Objavljeno
26. februar 2017 23.41
Na sliki Diko Purić. Odbojka ACH Volley in PGE Skra Belchatow v Ljubljani, 19. januar 2017 [Odbojka,ACH Volley,PGE Skra Belchatow,Ljubljana,Diko Purić]
Janez Porenta
Janez Porenta
Ljubljana – Minule sezone moškega odbojkarskega DP namigujejo, da so razmerja moči po prvem delu merodajna tudi v modri skupini in končnici, v kateri ponavadi blestijo moštva, ki so izstopala tudi že jeseni. Tokrat bi lahko iz ozadja napadel Salonit, ki se je prve mesece šele pobiral, v zadnjih kolih pa vendarle dokazuje, da mu je mesto nekoliko višje.

Najbolj presenetljiva doslej je bila sezona 2010/11, ko ni po prvem delu tekmovanja prav nič dišalo po tem, da bi utegnila biti UKO Kropa, ki jo je tedaj vodil poznejši selektor Luka Slabe, senzacija prvenstva (in tudi pokala z uvrstitvijo v finale). Z dvanajstimi zmagami in šestimi porazi je bila na lestvici šele četrta (ACH Volley se je priključil pozneje), v modri skupini pa nato celo najslabša med šesterico z zgolj dvema zmagama ob osmih porazih. Toda ko je bilo najpomembneje, je strnila vrste in zrežirala pravo odbojkarsko pravljico. V četrtfinalu je najprej izločila Salonit, v polfinalu še Panvito, ustavilo se ji je šele v finalu, ko ni ACH Volleyju v treh obračunih odščipnila niti niza.

UKO Kropa bi bila lahko v naslednjih sezonah spodbuda še kateremu od klubov, ki so napadali iz ozadja, a se podoben podvig ni posrečil nikomur več. Če bi se v tej sezoni Salonit, ki se je skozi šivankino uho prebil v modro skupino in se tako v četrtfinalu izognil najzahtevnejšima tekmecema, Ljubljančanom in Kamničanom, zavihtel vsaj do polfinala DP, to vendarle ne bi bila senzacija, saj gre za klub z izjemno tradicijo, odličnim igralskim kadrom, ambicioznim mladim trenerjem Gregorjem Jerončičem in velikim potencialom, ki je v celotnem prvem delu DP kar klical po tem, da bi se mu končno odprlo.

Ni jih malo, ki so prepričani, da je sistem prehoda iz prvega dela tekmovanja v modro skupino rahlo krivičen, saj najprepričljivejši klub s seboj odnese pet bonusnih točk, najmanj prepričljivi nobene. Tako sta ACH Volley in Salonit v »zgornji dom« vstopila s petimi točkami razkoraka, čeravno ju je po prvem delu sezone v resnici ločilo kar 25 točk. Na nepravičnost tekmovalnega sistema, ki rahlo relativizira jesenske dosežke, je javno opozoril nekdanji reprezentančni bloker in zdaj trener Maribora Matevž Kamnik, vendar pa je preteklost dokazala, da so običajno razmerja pri vrhu tudi v končnici podobna kot po prvem delu sezone, torej – z redkimi izjemami – ni prikrajšan nihče.

Dvomov sicer ni: ACH Volley je vnovič, kot že desetletje, korak pred konkurenco, v treh dvobojih modre skupine še ni oddal niti niza, le v dveh pa je tekmecem dovolil preseči 19. točko. Tudi v soboto niso imeli Ljubljančani niti najmanjših preglavic s Hočami, pa čeravno so se morali znajti brez treh standardnih članov prve postave – Maksima Buculjevića, Jana Pokeršnika in Dika Puriča.