Tiskane izdaje
»S ponosom lahko povem, da sem bil dolga leta dober Zvonetov prijatelj. Spomnim se, kako je o sebi šegavo dejal: 'Ve se, kdo je komandant parade!' In tega komandanta zdaj ni več. Toda za njim ostaja kolesarsko društvo Rog, množica vrhunskih kolesarjev, nepozabno kolesarsko obdobje Zvoneta Zanoškarja in nenazadnje maraton Franja, triatlon jeklenih, 1000 kilometrov Slovenije, slovenska kolesarka diagonala, akcije, ki sva jih ustvarjala skupaj in jih nikoli ne bi bilo brez njega. Ne bom se zatekel k frazi, da ga nikoli ne bomo pozabili, to je nemogoče. Zvone je vse življenje živel za kolesarstvo in njegovo poslanstvo je tako neizbrisno, da bo za vedno z nami,« je ob izgubi prijatelja povedal Tone Fornezzi Tof.
Zanoškar je veljal za glasnega, pikrega, človeka brez dlake na jeziku. »Če ni odgovornosti, ni rezultatov,« je vedno ponavljal. Karkoli je počel v 54-letni karieri direktorja kolesarskega kluba Rog, je bilo »kontroverzno«, pa naj si je šlo za prestope kolesarjev, njegov pogled na vrhunsko kolesarstvo in organizacijo tega športa ali pa njegovo delo v reprezentanci kot selektorja na petih olimpijskih igrah. »Prave prijatelje je bilo res težko najti, zato sem imel veliko več nasprotnikov. Težko bi rekel, da so to bili sovražniki v pravem pomenu besede. Jaz sem jih jemal za tekmece, ker sem imel vedno rad, da se mnenja krešejo,« je v pogovoru za Delo leta 2004, ko se je poslavljal od direktorskega stolčka, razmišljal »Pluto«, kot ga je nekoč poimenoval njegov dolga leta najboljši prijatelj Tone Fornezzi-Tof.
Direktor maratona Franja Gorazd Penko, ki je prevzel organizacijsko krmilo te velike kolesarske prireditve, se bo Zanoškarja spominjal kot človeka dejanj: »Vedno je bil človek akcije, spodbujal je napredek v stroki, sodeloval pri razvoju tekmovalnega in rekreativnega kolesarstva. Omogočil mi je osebnostni razvoj. Bogate izkušnje, ki jih je imel, je prenašal na nove rodove,« je povedal Penko.
