V Berlinu je bil bolan, a je to skrbno skrival

Ravne na Koroškem – O uresničitvi vrnitve Damirja Dugonjića, vodilnega slovenskega plavalca, v domače okolje, ni bilo prav veliko dvomov že v avgustovskih dneh evropskega prvenstva, a zdaj je povsem jasno, da bo Korošec tako za svetovno prvenstvo prihodnje leto kot tudi olimpijske igre 2016 vadil po programu ravenskega trenerja Matije Medveška.

Na domače Ravne se je vrnil prejšnji teden, po tradicionalnem prilagajanju na časovno razliko devetih ur, ki ločita Kalifornijo in srednjo Evropo, ter prvemu stiku z vodo v enem najlepših športnih parkov na Slovenskem, pa se je s skupino slovenskih reprezentantov ta teden že zbral na višinskih pripravah v Franciji. Tik pred odhodom smo se z njim pogovarjali o ambicioznih načrtih, ozrl pa se je tudi na poletje in – navzlic bronasti kolajni na 50 m prsno – ne prav posrečenemu nastopu na evropskem prvenstvu. Takrat namreč javno ni hotel razgrinjati svojega zdravstvenega stanja, ki je bilo za tako pomembno tekmovanje vse prej kot brezhibno.

»Pa ni šlo le za javno razgrinjanje bolezni, s tem nisem hotel obremenjevati nikogar, niti trenerja. Pravzaprav sem sam poskušal kar najmanj razmišljati o slabem počutju ter povišani telesni temperaturi, ker bi v tem primeru že iskal morebitne izgovore in opravičevanja, češ da nisem sposoben konkurenčno nastopiti,« se je dva meseca po izkušnji v Berlinu vrnil k tekmovanju, kjer mu že od prvega dne ni šlo po načrtih. Trenerju Medvešku je bilo kmalu po Dugonjićevi vrnitvi iz ZDA jasno, da je daleč od najvišje ravni pripravljenosti. Plavalec sicer še zdaleč ni izbirčen pri hrani, a zlasti v prvih treh dneh mu pogrete jedi v berlinskem zasebnem hotelu brez restavracije zagotovo niso povrnile moči po naporih v bazenu. »Takrat sem res vse skupaj poskusil odmisliti in se poskusil kar najbolj zbrati za dosežek v vodi. Na koncu sem se le uvrstil na stopničke za najboljše tri, glede odločitve o vrnitvi v domače okolje pa ni bilo več nikakršnega dvoma,« se je spomnil živahnih berlinskih dnevov vodilni slovenski plavalec. Adrenalin največjega tekmovanja ga je vendarle še obdržal v tekmovalnem ritmu, ko pa se je vrnil domov in v vsej izčrpanosti še bolj zbolel, je prečrtal s svojega koledarja tekmi svetovnega pokala v Dubaju in Dohi.

»Takrat je bil zame res najpomembnejši počitek z okrevanjem po bolezni. Imunski sistem se mi je očitno povsem podrl, saj sem med kratkimi počitnicami v ZDA staknil še gripo. No, zdaj je vse spet v najlepšem redu,« se je le nasmehnil 26-letni reprezentant, ki bo naslednji dve sezoni podredil predvsem prvemu velikemu cilju, svetovnemu prvenstvu v Rusiji, nato pa še načrtovanemu vrhu svoje športne poti, olimpijskih igrah v Braziliji. »Čez dve leti bi bil res lahko sposoben za izjemne dosežke. Takrat bom zrel, povrhu pa, če bo z zdravjem vse po željah, tudi odlično telesno pripravljen,« je omenil, se spomnil kakovostnih treningov in svojega napredovanja v ameriškem prostoru, a obenem tudi izjemno učinkovitega dela po Medveškovem programu: »Ne gre le za to, da me Matija najbolje pozna. Zdaj se namreč lahko oba usmeriva le k mojemu treningu, kar v ZDA ni bilo mogoče. Tam smo delali v skupini, zato seveda trener posamezniku ni mogel nameniti takšne pozornosti, kot jo zdaj občutim na Ravnah,« je dejal plavalec tik pred odhodom na višinske priprave, ki se jih je prav razveselil: »Ne bo nam dolgčas, razmere za vadbo so v Franciji vrhunske, tudi v družbi drugih slovenskih reprezentantov mi bo prav zabavno.«

Pozna jesen bo postregla tudi s prvimi tekmovalnimi nastopi, za začetek novembra v Zagrebu in Kranju, nakar se bo po decembrskem SP v 25-metrskem bazenu v Dohi pridružil ameriškim višinskim pripravam v Coloradu. Sledila bo vrnitev v Evropo, na domačem Koroškem si bosta s soprogo, Američanko Camillo, ustvarila novi dom. Rada bi namreč bivala v osrčju narave, v kateri od mirnih vasic nad Prevaljami. Blizu kralja Matjaža, ki navzlic spancu še naprej varuje koroške rojake.