Tiskane izdaje
V Nemčiji se zavedajo simboličnosti iger Judov iz vse Evrope, ki jih bodo Nemci gostili prvič. Igre bodo v torek odprli v olimpijskem parku v Berlinu, kjer so nacisti leta 1936 Judom prepovedali nastope in kjer Adolf Hitler ni čestital temnopoltemu Jesseju Owensu za olimpijsko zmago. Posebej resno so Nemci zaradi naraščanja nestrpnosti doma in zaradi položaja v arabskem svetu tokrat vzeli tudi varnostno vprašanje.
V zvezi z igrami je zanimiva športna zgodovina judovskega športa. Pojem judovskega športnega gibanja je Makkabi oziroma v novejšem času angleški zapis Maccabi. Ime je dobilo po Makabejcih (makaba v armenščini pomeni kladivo), ti pa po Judi Makabejcu, ki je vodil judovski upor proti Seleukidom okrog leta 170 pred našim štetjem, ki so Judom prepovedali verske obrede.
Dandanes ima Makkabi v 60 državah sveta okoli 400.000 članov, ki so združeni v več kot 450 društvih. Prvo judovsko športno društvo, v skladu z duhom časa telovadno, je bilo ustanovljeno leta 1986 v Istanbulu oziroma takratnem Konstantinoplu. V začetku 20. stoletja je prišlo do vse večjega izključevanja Judov iz športa, ne le v Nemčiji, kar je dalo judovskemu športnemu gibanju vse več zagona za lastno športno dejavnost. Krovna organizacija vseh Makkabijev po svetu (Maccabi World Union) je bila ustanovljena leta 1921 v Karlovyh Varyh na zahodu Češke, osem let kasneje je prve evropske igre gostila Praga.
Prve svetovne igre je leta 1932 gostil Tel Aviv. Gibanje je dobilo nov zalet po letu 1948 in ustanovitvi Izraela. Tel Aviv svetovne igre zdaj gosti vsaka štiri leta. Nazadnje leta 2013 se jih je udeležilo 9000 športnikov iz 76 držav. Evropske igre nato sledijo vsaki dve leti po svetovnih igrah, njihova značilnost pa je tudi, da menjajo prireditelja.
In še o najboljšem judovskem športniku, to je ameriški plavalec Mark Spitz, ki je na olimpijskih igrah 1972 v Münchnu kot prvi športnik v zgodovini osvojil kar sedem odličij.
