V četrtem poskusu napočil čas

Ljubljana – Četrti finalni nastop na svetovnih prvenstvih čaka slovenskega telovadca Saša Bertonclja danes v Montrealu, želja pa je jasna – kolajna. Razumljivo, doslej je bil najvišje na 4. mestu pred tremi leti v Nanningu, korak naprej je pričakovan cilj. Glede na finalno zasedbo je bolj ali manj na dlani, da bo Bertoncelj sam svoje sreče krojač.

Po kvalifikacijskem stresu, ko je celo že mislil, da je ostal brez finala, se je naš konjenik zadnje dni mirno pripravljal na obračun osmerice, ki se bo začel okoli 20. ure po srednjeevropskem času. Žreb nastopajočih, ki je določil, da se sedmi iz kvalifikacij v finalu predstavi kot drugi, mu ne daje nikakršnih možnosti taktiziranja, jasno je, da bo moral nastopiti z težjo sestavo, kot je v ponedeljek. To pa prinaša dodatno tveganje, saj z njo veliko uspešnih izvedb nima, a to ga pretirano ne skrbi, še vedno je prepričan, da zmore.

»Dejstvo je, da mi kaj drugega ne ostane, saj bo pred mano nastopil le en tekmec. Pa tudi sicer mislim, da bi se moral v vsakem primeru predstaviti s težjo sestavo, saj pričakujem, da bodo vsaj trije nastopili brez napake, tako da je to edini način, da se vmešam v boj za kolajne. To sestavo za finale sem sicer pred začetkom sezone nekoliko spremenil, da je bila krajša in bolj dinamična, a mi je en del delal preglavice, tako da sem se zdaj odločil za vrnitev na prejšnje stanje. Je sicer nekoliko daljša, kar prestavlja več možnosti za napako, pa tudi sicer je verjetno statistika bolj v prid napakam kot dobrim izvedbam, a se s tem ne obremenjujem. Ni mi toliko pomembno, kolikokrat sem jo uspešno izvedel, zame več šteje, da čutim, da jo lahko naredim brez večje napake,« razmišlja Bertoncelj, ki je na velikih tekmah to sestavo izvajal le trikrat, dvakrat, na SP v Antwerpnu in na letošnjem EP, mu ni prinesla dobrega rezultata, medtem ko je bil z njo v Nanningu četrti.

To je njegova najboljša uvrstitev na SP, potem ko je bil v svojem prvem finalu v Rotterdamu 2010 osmi in leto dni pozneje v Tokiu, kjer je bil v igri tudi nastop na OI, sedmi. »Na Nizozemskem sem bil še povsem neizkušen, v Tokiu je bil dodatni pritisk in tedaj sem res zapravil lepo priložnost za kolajno, nazadnje pa sem imel v Nanningu tudi nekaj smole. Lahko bi rekel, da je napočil čas za skok na zmagovalni oder,« pravi 34-letni Gorenjec, čigar fotografija sicer krasi naslovno internetno stran svetovnega prvenstva.

Nekaj hudih tekmecev se je v kvalifikacijah znebil (Filip Ude, Robert Seligman, Cyril Tomassone, Kohei Kamejama), a za kolajno bo še vedno treba pokazati veliko. »Finale bo tak, kot mora biti, večina telovadcev je zelo zanesljivih, gotovo pa vloga prvega favorita pripada Maxu Whitlocku, ki ima tudi zelo izstopajočo izhodiščno oceno, nekoliko višjo ima še Oleg Vernjajev, potem pa smo vsi nekje okoli 16,400. Kdor bo imel lepšo izvedbo, bo med trojico,« napoveduje Bertoncelj, čigar finalni tekmeci poleg olimpijskega in svetovnega prvaka Whitlocka ter Vernjajeva bodo še Alexander Naddour, lani tretji na OI, Weng Hao in novi mnogobojski prvak Xiao Ruoteng, David Beljavski, ta čas evropski prvak na tem orodju, ter Harutjun Merdinjan, bronasti z zadnjega SP.

»Želim si, da bi sestavo opravil, kot najbolje znam, potem pa si v miru pogledal razplet. Kolajna gotovo ni iluzija,« še pravi Bertoncelj, ki se nadeja tudi boljšemu sojenju kot v kvalifikacijah. To je vsekakor pričakovati, saj sodniki veliko lažje razporedijo osmerico, ki se na orodju zvrsti v pol ure, kot pa prek 130 tekmovalcev, ki nastopajo v dveh dnevih ...

Prva končna odločitev v Montrealu je sicer prinesla veliko slavje v kitajski tabor. Novo ime med zmagovalci mnogoboja je torej Xiao Ruoteng, srebro pa je osvojil Lin Chaopan. Osmoljenec je bil Beljavski, ki je bil v igri za zlato kolajno, a je padel z zadnjega orodja, droga. Dva padca, s konja in droga, sta na 8. mesto potisnila tudi prvega favorita Vernjajeva.