V Donavski areni kot v Londonu in Riu

Budimpešta – Že uvodni dan plavalnega dela v 50-metrskem bazenu nove Donavske arene je napovedal spektakularno prvenstvo z izjemnim obiskom in navdušenimi domačimi navijači. Za začetek so se predstavili štirje slovenski plavalci, nastopom gre večinoma pripisati solidne ocene, presežka z uvrstitvijo v popoldanski polfinalno-finalni spored pa ni bilo.

Izjemna gneča okrog devete ure na nedeljsko jutro je pri priči, torej pol ure pred začetkom plavalnega dela v 50-metrskem bazenu, dala vedeti, da takšnega prvenstva na tej ravni še ni bilo. Seveda je že dolgo znano, da Madžarska prav posebej vzneseno spremlja utrip športnih panog v vodi, zlasti vaterpola in plavanja, a vseeno jih med tujimi obiskovalci ni bilo malo, ki so kar pisano gledali na mravljišče, ki je nastalo pred blagajnami in vhodnimi vrati sodobne Donavske arene. Primerjali so ga le s tistim na olimpijskih igrah, ko je prav plavanje, kar zadeva zanimanje med občinstvom in odmevnost, med paradnimi panogami.

Tudi naši plavalci, ki so po tekmovalni plati v uvodnem dopoldnevu prvenstva občutili ozračje Donavske arene, niso skrivali navdušenja. »Ko prideš k štartnemu kamnu, si misliš, da so tribune do nebes, kot bi bile brez strehe. Tu se podobno počutim kot pred petimi leti na olimpijskem bazenu v Londonu, le še tam sem doslej videla tako veličasten objekt,« ni skrivala navdušenja Nastja Govejšek, prva med nastopajočimi včerajšnje slovenske četverice. Med 48 na štartu predtekmovanja 100 m delfin je s časom 1:00,25 zasedla 25. mesto, z uvodom v osrednje tekmovanje poolimpijske sezone je bila zadovoljna. »Glede na dosedanje dosežke v sezoni pred tem štartom na 100 delfin prav pretirano visokih pričakovanj ni bilo, hitrost na 50 metrov mi ponuja optimizem v pričakovanju najkrajše preizkušnje,« pravi edina reprezentantka iz velenjskega kluba, ki pa je sklepni del priprav pred odhodom v Budimpešto zaradi okvare v domačem bazenu opravila na Ravnah in za konec na Ptuju. Sicer pa so jo za njo prvi štirje meseci študija na univerzi Louisville v ZDA, kamor se bo vrnila sredi avgusta.

Na novo okolje, koroško namesto domačega pod Mariborskim Pohorjem, se je že dodobra navadil Martin Bau. »Tudi po tem prvem nastopu v Budimpešti sem se le še znova prepričal o pravilni odločitvi glede prestopa k Fužinarju in trenerju Gorazdu Podržavniku,« je povedal po 19. mestu z 3:50,75 na 400 m prosto Bau. Tako hiter v dopoldanskem delu tekmovanj do včerajšnjega dne ni bil še nikdar, verjame, da se bo v letu ali dveh še bolj približal najboljšim in tako tudi finalnemu vizumu. Podobno kot je Govejškova našla podobnost med to Donavsko areno z olimpijskim bazenom v Londonu, pa je Mariborčan potegnil vzporednico med sedanjim prizoriščem in lanskim v Riu: »Tudi tu – tako kot je tam – prevladuje modra barva, všeč mi je zaradi pozitivne energije.«

Od Petra Johna Stevensa, 47. na 100 m prsno (1:03,03), so spremljevalci slovenskega plavanja vajeni odmevnejših dosežkov, a včerajšnji nastop je bil zanj le ogrevalni pred tekmo na 50 prsno, podobno kot z Dugonjićem pred dvema letoma na prvenstvu v Kazanu tudi tu paradno disciplino iz našega zornega kota. Reprezentant iz Triglava je namreč v prvih dneh junija na odprtem prvenstvu Francije staknil zastrupitev, izgubil je 6 kg in en teden resnega treninga. Zato mu vidno primanjkuje moči, toda bliskovito plavanje v prvih 50 metrih (»Prav z lahkoto sem opravil s prvo polovico.«) napoveduje lep jutrišnji torek …