V letu dni le štirje porazi, a četrti je bil usoden

Ljubljana – Bogdan Kotnik, ki se v svoji trenerski karieri že lahko pohvali z ligaškima lovorikama tako v Sloveniji kot Avstriji, je od lanskega februarja, ko je na vročem stolčku odbojkarskega prvaka ACH Volleyja zamenjal Tomija Šmuca, na domačih parketih nanizal 30 zmag in le 4 poraze. Četrti je bil zanj usoden.

»Dejstvo je, da smo imeli nekatere razloge, zaradi katerih nismo bili optimalno pripravljeni. Michal Kozlowski in Jan Kozamernik letos še nista trenirala, ker sta bila poškodovana, ne želim pa, da to zveni kot izgovor. Globalno gledano sezona ni slaba, smo vodilni v DP in interligi – in to z igralci, ki niso več to, na kar je ACH Volley v preteklosti, ko je imel na vsakem igralnem mestu po dva, tri vrhunske obraze, lahko računal. S temi fanti je treba veliko delati, jih učiti. Če so cilji usmerjeni izključno v zmagovanje, je odgovornost na moji strani; če pa je cilj tudi skrb za ustvarjanje igralcev in dobro delo z njimi, pa mislim, da si nimam česa očitati. Ni pa vse odvisno od tega, kako se dela, nakupe namreč klub opravi že pred sezono,« je ob robu poraza v pokalnem finalu s Calcitom Volleyballom, po katerem je takoj ponudil odstop s trenerskega stolčka, ki so ga vodilni v klubu dan pozneje sprejeli, pod opravljeno potegnil črto Kotnik.

»Prišel sem po zlato kolajno, ki pa se nam bo izmuznila. Malce grenkega priokusa bo zato ostalo, toda če narediš vse, ka(ko)r veš, znaš in zmoreš, potem lahko odideš s čisto vestjo. In jaz iz ACH Volleyja zagotovo odhajam s čisto vestjo in se že veselim novih izzivov,« je poudaril 37-letni Korošec, ki bi v primeru, da uprava ponujenega odstopa ne bi sprejela, z veseljem nadaljeval delo med zmaji. »Nikdar mi ne zmanjka motiva za delo. Če bi uprava ocenila, da bi bilo najbolje skupaj nadaljevati začeto delo, bi bilo prvo, kar bi bilo treba storiti, usesti se z igralci in temeljito pogovoriti, kajti sami morajo najti motiv, da so vselej na 100 odstotkih. Biti zgolj na igrišču in predstavljati samega sebe ni dovolj. V pokalnem finalu nam je malo zmanjkalo želje, kar je po eni strani normalno po toliko lovorikah in zlatih odličjih.«

Že pred začetkom sklepnega turnirja v Kamniku je igralce opozarjal, da bo prva Calcitova nevarnost sprejemalec Žiga Štern: »Dobro sem predvideval. Tudi sicer smo vedeli, kaj nas čaka. Dobro smo servirali, imeli statistiko v dobršni meri na svoji strani, na koncu pa je zmanjkalo nekaj poletne igre v napadu, ki so jo nasprotniki imeli. Dvoboj smo izgubili v končnici prvega niza po vodstvu s 23:21. Privoščili smo si dve nepotrebni napaki in ko tako enostavno podariš dve točki, se tekmec dvigne, ti pa začneš razmišljati o tem, kaj bo, če boš izgubil. In če začneš tako razmišljati, si že izgubil.«

Kotnik se natanko zaveda, kje tičijo razlogi za poraz. »Na tekmece smo se na splošno taktično zelo dobro pripravili, dosegali tudi več blokov, po drugi strani pa nismo zaključevali tistih žog, ki bi jih morali, torej v napadih 'ena na ena', na pol bloka ali na blok in pol. Če tega ne zaključiš, trener na potek igre ne more vplivati. Pri servisu in v napadu je igralec sam in tedaj se pokaže posamična kakovost, kot se je tokrat na drugi strani pri Žigi Šternu,« je pojasnil Kotnik in se ustavil še pri vso sezono izjemno zanesljivem ameriškem korektorju Ericu Mochalskem, ki pa so ga tokrat Kamničani kar osemkrat ujeli v bloku: »Že ves čas sem opozarjal, da na korektorskem mestu nismo imeli zamenjave, da je Mochalski izžet in da težko igra 150 zaporednih tekem. Dejstvo pa je, da se on bolj motivira za ligo prvakov, kar zanj ni izgovor, saj bi moral biti nabrušen tudi v slovenskem pokalu. Toda notranjo motivacijo trener težko spremeni.«

In naposled še beseda, dve o podajalcih. Kozlowski ni bil optimalno pripravljen, pa je vseeno začel dvoboj, Rok Satler ga je zamenjal razmeroma pozno. »Dobro vem, kako se oba odzivata v določenem trenutku. Rok je daleč najboljši ob idealnem sprejemu, Michal pa, ko sprejem ni optimalen, kot je bilo v nedeljo. Vedel sem, da z menjavo kaj veliko ne bom dosegel, toda poskusil sem. Ko je rezultat 20:20 ali 23:22, se podajalca težko zamenja, sprejemalca ravno tako. In večji del tekme je bilo tesno, ko pa je tekmec izdatneje ušel, sem naredil menjave, ki pa niso prinesle tistega, kar bi si želel.« Kdo bo Kotnika nasledil, še ni uradno znano, vse glasneje pa se govori o vrnitvi prekaljenega Hrvata Nurka Čauševića, ki je ravno te dni zaključil zgodbo pri avstrijskem Waldviertlu.