V lov na nov rekord, a nikdar kot berlinska F1

Ljubljanski maraton: za 20. izvedbo že napovedi o višjem nagradnem skladu in odmevnejših imenih.

Objavljeno
28. oktober 2014 00.21
Ljubljana 25.10.2008 - 13 ljubljanski maraton - Testeninka.foto:Blaž Samec/DELO
Špela Robnik, šport
Špela Robnik, šport
Ljubljana – Ko so v cilj 19. ljubljanskega maratona kapljali še zadnji tekači, sta si predsednik organizacijskega odbora Andrej Razdrih in direktor Gojko Zalokar oddahnila. Ne le, da je šlo brez večjih zapletov, sončna in ravno prav hladna maratonska nedelja je bila ena najbolj posrečenih doslej. In bila je prelomnna, ne glede na to, kaj prinese dvajsetica.

Seveda zaradi številnih prometnih zapor tisti za volani niso bili tako zadovoljni kot navijači in tekači, toda šef organizacije Gojko Zalokar, ki je v vseh teh letih dobil že kar nekaj jeznih klicev, je dejal, da hujših incidentov ni bilo. Še več, presenečen je bil, kako so udeleženci v prometu spoštovali zapore. Kot je povedal, je bila najbolj na udaru Resljeva cesta, težave pa so povzročali predvsem turisti. »Za prihodnje leto vemo, da bomo tam portrebovali še več ljudi. Problematična je stara Ljubljana, kjer je že tako vse zelo ozko, potem pa smo še mi vse zagradili z ograjami. Sicer pa menim, da je bil ta del trase zelo posrečen, vzdušje je bilo enkratno, ogromno je bilo ljudi,« je opisal Zalokar.

Spremenjeno traso so tekači večinoma hvalili, mnogi so so dejali, da so se na maraton prijavili izključno zaradi enega kroga. Poteza je takoj prinesla rekordno udeležbo (tudi na 42 km) in čeprav so se mnogi bali, da proga ne bo dovolj hitra, je Kenijec Ishimael Bushendich izenačil tudi najboljši čas. A vseeno bi bilo treba tudi na novi progi še izboljšati nekatere stvari. »Med vsemi možnostmi smo izbrali najboljšo, rezerv ni veliko. Ljubljana je tako majhna, da je že tako bilo težko spraviti en krog skozi. Trasa gre ves čas gor, dol, levo, desno, ni veliko ravninskih delov, ki bi lahko prinesli boljše rezultate. Težava so tudi ležeči policaji, ki zlasti vrhunskim atletom zmotijo ritem, podobno tudi klanec s Prešernovega trga proti Miklošičevi ulici,« je povedal »Gojc« in bil vesel, da se je z rekordom izkazalo, da je proga dobra, čeprav so jih pred tem mnogi opozarjali na težavnost in pretirano višinsko razliko.

Rastoči trend udeležbe je letos spet poskočil, skupaj so v dveh dneh našteli 22.556 ljudi. Lahko Ljubljana sploh še sprejme več tekačev? »Nekdaj smo mislili, da jih ne moremo sprejeti 10.000, zdaj smo pri 22.000. Ne vem, do kod lahko gremo. Vprašanje je, kaj tako množična udeležba pomeni za kakovost prireditve,« je izpostavil direktor maratona in opozoril, da je Ljubljana letos še prenesla to veliko količino, vendar zelo težko. S pomočjo lepega vremena je šlo, toda če bi bil sneg, kot pred nekaj leti ...

Pa vendar, naslednje leto naj bi ljubljanski maraton z obletnico doživel še en nov mejnik. Župan Zoran Janković je že obljubil, da bo na 20. maratonu prva nagrada znašala 20.000 evrov (letos 12.000), poleg tega naj bi v slovensko glavno mesto privabili nekatera vrhunska atletska imena, ki bi lahko poskrbela za nov rekord. »Če bi imeli več denarja, bi imeli tudi bolj kakovostne tekmovalce. Ta čas smo v nekem srednjem kakovostnem razredu, plačamo, kolikor si pač lahko privoščimo. Če imamo srečo, dobimo kakšnega dobrega atleta, toda formula 1, kot sta Berlin in Dunaj, ne bomo nikoli, toliko sredstev ne bomo nikdar dobili,« je bil realen Zalokar, ki je hvaležen mestni občini za izdatno podoro, a hkrati tudi mnenja, da se mora prireditev pokriti sama.