V Nemčiji idealna tekma za prve poizkuse za SP

Cottbus – Po uvodni tekmi svetovnega pokala v športni gimnastiki so bili v slovenski reprezentanci bolj veseli v ženskem delu kot v moškem, saj sta v Cottbusu tako Tjaša Kysselef kot Teja Belak na preskoku končali na zmagovalnem odru. Slednja kar presenetljivo, saj se vrača po operaciji. Tik za najboljšo trojico pa je na konju z ročaji pristal Sašo Bertoncelj.

Svetovni pokal v gimnastiki kakšne posebne teže na splošno nima (pri Slovencih pogosto zagotavlja izpolnitev kriterijev za kategorizacijo), niti najmanjšega vpliva nima, denimo, na udeležbo na olimpijskih igrah in temu primerno ga telovadci pogosto jemljejo z levo roko oziroma na teh tekmah ne nastopajo. Slovenski tekmovalci pa so načeloma pri tem vedno precej bolj resni, a letos se vendarle zdi, da bodo rezultati tu malce bolj na stranskem tiru. Če uspehi bodo, seveda toliko bolje, a cilj sezone je vendarle jasen, svetovno prvenstvo v Glasgowu, in temu bo podrejeno vse.

Sašo Bertoncelj bi tako lahko v Cottbusu z bolj zanesljivo različico sestave skoraj gotovo posegel med najboljšo trojico, a se je odločil, da poizkusi seskok težavnostne stopnje E, in ne D, na koncu je pristal pri C, na ta način pa je šlo po zlu kar nekaj desetink. Z oceno 15,125 je tako zasedel 4. mesto, za Olegom Vernjajevom (15,550), Donna-Donnyjem Truyensom (15,400) in Cyrilom Tommasonom (15,200), pri čemer je imela trojica precej višje izhodiščne ocene, zmagovalec sedem desetink, preostala tekmeca pa po štiri. »To se mi je zdela odlična tekma za preizkušanje težjega seskoka, a za konec nastopa mi je ostalo toliko moči, da me je tako odneslo, da se nisem mogel rešiti. Ne le, da nisem opravil seskoka E, tudi D nisem mogel. Škoda, ker je bila sicer sestava zelo lepa, tudi odbitek na koncu je približno takšen, kot si ga želim, torej približno eno točko. Če bi se mi izšlo za 3. mesto, bi bil zelo lepo presenečen nad začetkom sezone, tako je pač ostalo nekaj grenkega priokusa. A preprosto moram poizkusiti čim večkrat ta seskok, tudi če me bo to kdaj stalo stopničk. Moram dobiti pravi občutek, prav tako spoznanje, kaj vse se mi lahko zgodi, ne morem ga prvič izvajati na prvenstvu. Tam pa bo takšna desetinka, ki mi jo prinese, lahko zlata vredna,« je komentiral prvi nastop sezone Bertoncelj.

Za zelo pozitivno presenečenje je poskrbela Teja Belak, saj je bilo zaradi lanske operacije stopala pri njej kar precej neznank. Bolečine so namreč še vedno prisotne, zato je nad njenim nastopom precej časa visel vprašaj, na koncu je osvojila 3. mesto (13,950), pri čemer ji je šlo v kvalifikacijah bolje kot v finalu. Belakova je bila na tem orodju že četrta na predlanskem evropskem prvenstvu, kljub temu pa preskoku letos ne bo posvečala posebne pozornosti, izhodiščnih ocen v nadaljevanju sezone ne bo višala.

»Naš edini cilj je, da Teja čim prej sestavi mnogoboj. Povsem se bomo osredotočili na to, če vmes 'pade' še kakšen tak rezultat, bo super, a to nikakor ne bo najpomembneje. Zdaj tekmuje na dveh orodjih, čim prej želimo dodati še tretjega, morda že v Ljubljani, in sicer gred,« je pojasnil trener Belakove (na dvovišinski bradlji je zasedla 8. mesto) in reprezentančni selektor Andrej Mavrič, prijetno presenečen nad 3. mestom, medtem ko je 2. mesto Kysselefove bolj pričakoval. Ne pa tudi ocene – 14,000 –, a Tjaša je obakrat skočila, kot zna, za Slovenki pa je bila tako nepremagljiva le neuničljiva Oksana Čusovitina, ki bo letos dopolnila že 40 let.

Naslednja tekma svetovnega pokala bo že od srede do petka v Dohi, tudi s sedmerico Slovencev.