Tiskane izdaje
Mednarodno normo za SP je izpolnila tudi Maruša Mišmaš, ki pa se je nastopu na 3000 m odpovedala. Slovenski trenerji Srdjan Djordjevič, Matej Juhart in Rok Predanič, ki so bili v Portlandu, so ocenili, da bo zaradi vse višjih mednarodnih norm v prihodnje manj slovenskih atletov in atletinj na velikih tekmovanjih, kot v preteklosti.
Mednarodna atletska zveza (Iaaf) je ne le zelo zaostrila norme za dvoransko SP, ki so bile v skoraj vseh disciplinah precej višje od olimpijskih, ampak je za tovrstna tekmovanja v dvorani tudi spremenila pravila v metih in skokih, kjer ni bilo kvalifikacij. Vsakdo je imel po tri skoke ali mete, prva osmerica nato še po dva poskusa v četrti in peti seriji, v finalni pa je nastopila le najboljša četverica. Predsednik Iaaf Sebastian Coe je ob koncu prvenstva dejal, da bo zveza nadaljevala z poskušanjem in uvajanjem novosti, da bi kraljico športov, ki jo v zadnjem obdobju pretresajo najhujši dopinški škandali v zgodovini, ponovno približala navijačem.
"Tehnične discipline so bile že na tem SP zelo osiromašene kar se števila udeležencev tiče, in to se bo očitno še nadaljevalo. Že samo dosežena olimpijska norma bo velik podvig za marsikaterega sicer uspešnega športnika. Za slovensko atletiko to pomeni, da bo pot na velika tekmovanja veliko težja, ne bo pa nemogoča. Tako bomo na velikih tekmovanjih v prihodnje spremljali manj slovenskih tekmovalcev," je napovedal vodja slovenske reprezentance Matej Juhart.
"V zadnji seriji lahko le zadnji štirje mečejo ali skačejo; to je izmišljena zgodba atletskih birokratov. Dejstvo sicer je, da ima atletika v zadnjih desetih letih težave z gledanostjo, popularnostjo, razen na olimpijskih igrah. Vrhunski šport sicer je vse bolj osredotočen na zmage, na prva tri mesta, vse ostalo je nezanimivo. Pri uvajanju novosti pa je treba imeti pravo mero, da ne bi prišli do absurdnega položaja, ko bomo videli le po tri tekmovalce na tekmi, vse skupaj pa se bo odvilo v pol ure," je menil Djordjevič, ki je doslej skrbel za številne vrhunske slovenske športnike, ne le atlete, na svetovnem prvenstvu v Braziliji pa je bil član najožjega trenerskega štaba italijanske nogometne reprezentance.
Juhart, tudi sam nekdaj šprinter, je po atletski poti nekaj let tekmoval v bobu, tudi z nemško reprezentanco v svetovnem pokalu. Je tudi trener Tomičeve, ki na SP ni imela kvalifikacij. "Nastop Tomičeve je bil kar se samega izida tiče slabši od pričakovanj, saj je stopnjevala formo in se je dobro počutila tako doma kot tu na SP. Slabši izid je posledica tehnične napake. Zamudila je na startu, ni imela pravega startnega pospeška in je ostala v ozadju. Tako je imela le soliden tek. Škoda, 8,09 sekunde je bilo dovolj za finale in tokrat te prekrasne priložnosti ni izkoristila. V naslednjih petih dnevih bova imela malo premora, nato pa bova začela s pripravami na olimpijske igre, ki so pred vrati. V mesecu in pol, dveh, pa bodo že na vrsti tekme na prostem. Za nastop na OI na 100 m ovire je treba teči 13,00, kar je na velikih tekmah dovolj za polfinale, včasih tudi za kaj več. Norme zato zmore vse manj tekmovalk," je ocenil Juhart.
Cilj Mihalinčeve na SP je bil nastop v polfinalu. "Mihalinčeva je v polfinalu dosegla slab izid, ker je imela ves čas izjemno nizko težišče. Že po nekaj korakih se ni uspela dvigniti v normalen položaj. Sama njena reakcija na startu ni bila slaba, nato pa je prve korake nadaljevala slabše, to težavo pa ima že vsej zimski sezoni. V izhodu iz startnih blokov je treba relativno enakomerno odrivati z obema nogama, da se doseže čim večja potisna hitrost. Če se tega ne doseže je start sicer videti hiter, vendar ni prave hitrosti. Ne glede na to je za Mihalinčevo dobra zimska sezona, imela je veliko uspešnih tekem. Toda 60 m ni njena osnovna disciplina, vendar v dvoranski sezoni nima druge izbire," je pojasnil trener Mihalinčeve Djordjevič.
Janežič si je pred SP želel nastopiti v polfinalu, po besedah njegovega trenerja in nekdanjega sprinterja Predaniča pa naj bi že na letošnjem evropskem prvenstvu v Amsterdamu skušal osvojiti odličje. "Janežiča sedaj pozna svetovni atletski svet. Vesel sem, da smo prišli v ZDA. V kvalifikacijah je opravil res dober tek, toda pri dvajsetih letih še ni navajen dveh tekov na 400 m v enem dnevu. Ker ne trenira daljših razdalj, se je to poznalo. Toda glede na to, da se fant še razvija, je bistven razvoj hitrosti. Na šestih tekmah te zime je imel večino tekov pod 47 sekundami in je dokazal, da je iz pravega testa. Po Matiji Šestaku nismo imeli tekača na tej razdalji, ki bi bil lahko uspešen na svetovnem odru. Janežič je prišel med 12 na svetu, bil je med prvimi tremi Evropejci in ima sedaj odprta vrata na največje mitinge na svetu," je dejal Predanič.
