Tiskane izdaje
Marsikaj smo že zapisali in objavili o umazanih poslih v laboratorijih, o novih domnevah in tudi potrdilih uporabe prepovedanih poživil na ruski športni sceni pred velikimi tekmovanji, spomin je uhajal tudi k času izpred treh ali štirih desetletij, predvsem v Nemški demokratični republiki so takrat »sloveli« po dopingu in dosežkih v posameznih športnih panogah, ko so kolajne olimpijskih iger in svetovnih prvenstev pobirali kot po tekočem traku. In kje je danes Rusija?
Putinova politika predstavitve ruske moči širnemu svetu je v zadnjem desetletju še kako vidna tudi pri prirejanju velikih športnih spektaklov, med katerimi je bil po vložku in odmevnosti prav poseben olimpijski – v okolju, kakršnega si doslej v zimskem času ni še nihče omislil. Podnebje ob Črnem morju, ko tudi v februarskih dneh zadostujejo domala poletna oblačila, se je prepletalo s snegom in z ledom obrobja Kavkaškega gorovja. Na domačem prizorišču pa seveda ni kazalo predstaviti le sposobnosti organizacijske ravni, temveč tudi tekmovalno moč. Zato naj bi Rusi šli prek (dovoljenih) mejá in si tudi s prepovedanimi sredstvi pomagali na poti k tako želenim kolajnam.
Bachovo prijateljstvo
»Na olimpijskih igrah ni ekip mednarodnih panožnih zvez. In tako so tudi pri atletski zvezi zapisali, da bo udeležba ruskih atletov v prihodnje odvisna od pravil prirediteljev. Na naših igrah pač nastopajo ekipe nacionalnih olimpijskih komitejev,« je v daljšem pogovoru za ugledni nemški dnevnik Welt obrazložil Bach. Ob tem je omenil, da izjemno dobro sodeluje z ruskim olimpijskim komitejem, Vladimirja Putina označil za svojega prijatelja, opazko iz Nemčije, češ da celo ohranja pretirano tesne stike z velesilo evropskega vzhoda pa označil kratko in jedrnato: »To je zame pohvala!« Nato je še obrazložil: »Sam se pač vedno znova potrudim prisluhniti drugačnemu razmišljanju, sprejeti drugačno kulturo, navade. V naši federaciji je 206 naciolnalnih komitejev, različnost moraš dobro poznati. Z gospodom Putinom sem res dobro sodeloval med pripravami na zadnje zimske igre in podobno je tudi zdaj, ko sem najprej prisluhnil Dilmi Rousseff, nato pa tudi Michelu Temerju, novemu predsedniku Brazilije. V času svojega triletnega vodenja MOK sem se sestal že več kot s 150 predsedniki držav ali vlad in z večino teh usmerjal našo športno zgodbo v pozitivno smer.«
Minister Mutko:
»Gre za zelo sporen in zame povsem nerazumljiv trenutek. Najprej je treba povedati, da pri Mednarodni atletski zvezi sploh niso prebrali obrazložitev naših atletov; če bi jih, bi vsaj še trem atletom takoj dovolili olimpijski nastop, saj podobno kot Klišina bivajo in vadijo v tujini. Sicer pa mi nikakor ne gre v račun, da bodo o naši usodi za Rio odločali neposredno po objavi testiranj za zadnje olimpijske igre. Tudi te namreč lahko v glavah krojijo razmišljanje odgovornih glede prižiganja rdeče ali zelene luči prijavljenim za udeležbo v Braziliji,« je poudaril ruski minister za šport Vitalij Mutko.
Tudi Aleksej Fjodorov, reprezentant v troskoku, je bil prav razočaran ob spoznanju, da v vrhu mednarodne zveze bojda sploh niso resneje obravnali pritožb in podrobnejših obazložitev športnikov: »Kaj pa naj si drugega mislim, če sem na osmih ali devetih straneh teksta v odgovoru prebiral le o tem, kako imamo v Rusiji slab sistem, kako so nam že večkrat odkrivali in dokazovali uporabo dopinga ter da naša nacionalna atletska zveza deluje neprepričljivo? Nato pa so se mi še osebno obrnili v nekaj stavkih, češ da vsi ti izvidi testov, ki sem jih poslal, ne zadostujejo! To me je zelo bolelo, počutil sem se, da me obravnavajo kot morilca ali nasilneža, sam nisem ukradel nikomur niti kopejke niti nič hudega storil.« Podobno kot večina drugih ruskih atletov je bil neutolažljiv bronasti z evropskega prvenstva pred dvema letoma v Zürichu.
V teh dneh je pravzaprav nasmejana le Klišina, 25-letnica iz Tvera, mesta 180 km severno od Moskve. Sicer članica atletske ekipe CSKA zdaj že od leta 2013 živi v ZDA. Tako so ji pri IAAF le prisluhnili, ji najprej napovedali možnost nevtralnega nastopa, nakar so ji dovolili tudi barve ruske reprezentance. Rojaki jo večinoma podpirajo, se veselijo njenega olimpijskega nastopa, nekateri pa so jezni, češ da ji gre le za osebno promocijo in ne za solidarnost s »krivično obtoženimi« drugimi člani reprezentance. Igre se sicer bližajo, vseh ugibanj naj bi bilo vendarle konec jutri. Dan po razgrnitvi zgodbe iz Sočija …
