Vdrugo na drogu prava zastava

Dunaj – Pet let je dvojec Luka Božič-Sašo Taljat čakal novo kolajno na velikem tekmovanju po senzacionalnem bronu na SP 2009, na katerem sta oba komaj prestopila mejo polnoletnosti. Včeraj sta mu dodala še evropski bron, in to manj kot 24 ur potem, ko je Božič, ki ima že drugo leto zapored dvojni program, z moštvom kanuistov postal evropski prvak.

Če bi moral včeraj Božič nastopiti še na moštveni tekmi, bi bržkone že padel v manjšo krizo, saj je v treh dneh EP zbral kar šest štartov, najboljši pa kvečjemu štiri. A dvojcu, v katerem imata s Taljatom enakovredno porazdeljene naloge, se to ni poznalo, njun trener Dejan Testen pa je z brega nejeverno opazoval predstavo in jo označil za domala sanjsko. Ker sta šele to pomlad dobila nov čoln, ki zahteva nekoliko drugačno veslanje, so vsi trije pričakovali daljše obdobje prilagajanja in se z odličjem niso obremenjevali. »Prvič sva prebila mejnik EP, mislim, da je bila najina najboljša uvrstitev doslej 8. mesto iz leta 2010, pa še to zato, ker so prvenstvo tedaj prestavili na avgust, ko sva bila že v formi za SP. Zdaj bo vse lažje tudi v prihodnjih tednih,« je bistvo njune zgodbe povzel Taljat, saj sta v pomladnem obdobju doslej običajno šele sramežljivo tlakovala pot za SP, ki tudi letos ostaja njun glavni cilj.

Malo žal jima je že bilo, da kolajne, ki sta jo težko čakala, nista mogla niti dobro proslaviti, saj sta se po tekmi že odpeljala domov in danes z drugimi reprezentanti letita proti prizorišču začetka svetovnega pokala v Londonu. »Bomo pa nadoknadili ob koncu sezone. Sam sem dovolj vesel že tega, da sem leto začel s tremi kolajnami z dveh prvenstev, saj sem pred tedni postal tudi svetovni podprvak med mlajšimi člani. Upam, da se bo v tem slogu izšlo tudi ob koncu poletja na SP,« pa je dejal Božič, medtem ko ju je kot senca spremljal kontrolor za doping in jima dobrodušno namignil, naj si kar vzameta čas za pogovore. Za Božiča, ki je postal šele četrti Slovenec z dvema kolajnama z istega EP (Simon Hočevar, Peter Kauzer, Jure Meglič), je bila včerajšnja repriza podelitve tudi veliko bolj mirna od sobotne, ko so organizatorji šele po protestu vseh treh članov zlatega slovenskega moštva prekinili dvig zastav, saj je na slovenskem drogu visela – Slovaška.

A jim neljub dogodek, za katerega je bil kot šef protokola celo zadolžen potomec slovenskih izseljencev, ni pokvaril sobote. Prav Božič je bil kot najmlajši ob Anžetu Berčiču in Benjaminu Savšku deležen tudi učne ure zgodovine, saj ni vedel, da pred njimi niti eno slovensko kanuistično moštvo ni poseglo po zlatu, marveč le po štirih bronih. »S tem se je le pokazalo, da vsi trije spadamo v svetovni vrh, vsaj med deseterico. Očitno delamo korake naprej, v tej zasedbi smo bili že lani bronasti na EP. Za začetek tekmovalnega leta je to odlična popotnica, pa še s svojim nastopom med posamezniki sem lahko zelo zadovoljen,« je po Zdravljici ugotavljal Savšek, ki si s 6. mestom lasti najboljšo slovensko posamično uvrstitev na tem EP. Berčič mu je v finalu sicer delal družbo, a po napaki končal kot deveti, pribitki so davek terjali tudi pri Evi Terčelj (9.), Petru Kauzerju (7.)in Janošu Peterlinu (12.).

»Spet se je potrdilo, da v kajakaški kategoriji, v kateri je bilo vseh 15 finalistov sposobnih poseči po uvrstitvi pri vrhu, o tem ne moreš sanjati, če ne odveslaš brez napak. A se tolažim s tem, da slab začetek lahko prinese dober konec,« je bil razmeroma dobro razpoložen Kauzer, kar v prejšnjih letih ni bilo običajno, kadar mu ni uspel skok na stopničke. »Kaj pa naj, saj sem vedel, da moram veslati res vrhunsko, če hočem kaj doseči. Pametni prizna premoč, napako sem sam naredil. Poleg tega se z leti glava tudi malo ohladi, zaveš se, da ne moreš vedno zmagovati. Iščem dobro plat in ta je, da sem še vedno imel čas za prva tri mesta, četudi sem oplazil količek,« je razlagal dvakratni svetovni in nekdanji evropski prvak, ki ima svoj delež zaslug tudi za dosežke stanovskih kolegov na minulem EP. Savšek in Božič sta si ga pred leti pač rada vzela za zgled.