Vpliv kolektivnih panog v OKS še vedno majhen

Ljubljana – Dolgoletne želje kolektivnih športnih panog o večjem vplivu na odločanje o »viziji in poslanstvu« športa so ostale neuresničene tudi po zadnjih volitvah Olimpijskega komiteja Slovenije. Po Dušanu Šešoku (1998) in Milanu Krajncu (2010) je potegnil kratko tudi Zoran Janković, četudi je zbral največ glasov doslej.

»V preteklih letih nekateri športi v OKS niso imeli ustrezne teže, drugi pa so bili preveč favorizirani, predvsem eden med njimi. Več pozornosti bi morali dati vrhunskemu športu in napraviti analizo za razvrstitev športov po pomembnosti. Menim, da bi lahko v OKS prinesli 50 odstotkov več denarja kot doslej. V izvršnem odboru OKS bi moralo biti več direktorjev, strokovna vprašanja pa bi morali prepustiti strokovnemu svetu,« je pred 16 leti trdil Dušan Šešok, tedaj kandidat košarkarske zveze, ki ga je na volitvah za predsednika OKS gladko porazil Janez Kocijančič. To so bile sploh prve večstrankarske volitve vrha OKS v samostojni Sloveniji. Če špekuliramo, da so kolektivne športne panoge združene pod enim dežnikom, je njihov ugled iz leta v leto rastel, svoj »vrhunec« pa je doživel predvčerajšnjim, četudi je Zoran Janković prepričljivo izgubil boj z Bogdanom Gabrovcem.

Trditev lahko ponazorimo tudi številčno. Po volitvah leta 1998, nekako naključno z začetkom vzpona slovenske nogometne reprezentance, so imele kolektivne športne panoge v izvršnem odboru OKS le dva predstavnika, to sta bila podpredsednik Marko Ilešič (nogomet) in Nestl Aljančič (hokej). Čez štiri leta so to »kvoto« povečale na tri (omenjenima se je pridružil Šešok), podobno kvantitativno uspešnost pa so moštveni športi ohranili tudi po naslednjih volitvah. Leta 2006 so postali člani IO OKS Rudi Zavrl, ki je nasledil Ilešiča, Šešok in Boško Šrot (rokomet), štiri leta pozneje pa sta Zavrlu delala družbo Roman Volčič (košarka) in Matjaž Rakovec (hokej). Tudi letos so kolektivni športi izgubili boj za vrh OKS, toda v IO bodo imeli največ predstavnikov doslej: to so postali Metod Ropret (odbojka), Matej Erjavec (košarka), Branko Florjanič (nogomet) in Rok Vehovec (vaterpolo), ki je na presenečenje mnogih – glede na razmerje moči med delegati resda pričakovano – premagal Rakovca.

Na letošnjih volitvah je bil viden večji napor večine kolektivnih panog za skupen uspeh – izjema je bil hokej –, kar se je odrazilo tudi pri rezultatih. Če je dobil Šešok leta 1998 le 14 od 107 oddanih glasov (13 %), Milan Krajnc pa pred štirimi leti 20 od 116 oddanih glasov (17,2 %), so »kolektivci« letos priplezali do 28 odstotkov v prvem krogu in 36 % v drugem ... A tudi to je bilo premalo, saj je večina volilnega telesa zavrnila Jankovićevo kandidaturo. Kdo ve, kako bi se razpletlo, če bi pristala na boj Franjo Bobinac (rokomet) in Aleksander Čeferin (nogomet), ki so ju več mesecev nagovarjali za vstop v predsedniško bitko, toda slednja imata vendarle prevelike poslovne obveznosti.