Vsaj trikrat do Pjongčanga protidopinški test

Ljubljana – Zadnji primer biatlonke Teje Gregorin, lastnice kolajn z olimpijskih iger in svetovnih prvenstev, ki je izvedela za pozitiven izvid vzorca pri preverjanju dopinga na OI 2010, je kot ponavadi v podobnih primerih zelo odmeval v športni javnosti pri nas. Včerajšnja okrogla miza s področja dopinga pa je razgrnila številna vprašanja in tudi spoznanja.

Okrog uspešne slovenske biatlonke ničesar novega! Ni je na sklepnih reprezentančnih pripravah za novo sezono, umaknila se je od športa, pripravlja se na zagovor pred razsodiščem in natančnejšo obrazložitev svojih besed z novinarske konference, ko je poudarila, da je pripravljena sodelovati v procesu razjasnitve dvoma ter da se opravičuje vsem tistim, ki jih je prizadela. Komentarjev ni bilo nikakršnih, podobno je bilo tudi včeraj med okroglo mizo v središču Ljubljane, ko je Tjaša Andree Prosenc, podpredsednica Mednarodnega športnega razsodišča za šport v Lozani, dejala: »O konkretnem primeru, ki ga omenjate, še ne morem govoriti. Vsaj do zaslišanja ne.« Je pa že pred tem izkušena pravnica dejala, da je sodelovanje med športnikom in razsodiščem v dopinških primerih zelo pomembno: »V primerih navzočnosti dopinga je precej lažje, če športnik to prizna. Zniža se mu zagrožena kazen, hkrati pa je zelo pomembno, ali se je tekmovalec dopinške pomoči lotil naklepno na poti k doseganju cilja ali pa se ni zavedal, kaj počne.«

Kakorkoli, a v primeru končne obsodbe, ne glede na višino kazni, bodo ostali v globoki senci dvomov vsi vrhunski dosežki tako biatlonke kot tudi drugih športnikov in športnic, ki so se že znašli v podobni pasti. O drugačnih občutkih pa je včeraj govorila nekdanja atletinja Marija Šestak, petouvrščena na svetovnem prvenstvu v Osaki 2007. Desetletje pozneje je izvedela, da bo zaradi dveh dopingiranih tekmic dobila bronasto kolajno …

»Seveda sem bila sprva vesela novice o kolajni, a nato se ti film zasuče v preteklost in začneš razmišljati, kako bi bilo lahko vse drugače, če bi bila takrat v Osaki na slovesni razglasitvi med najboljšimi tremi. Tudi po vrnitvi domov bi marsikdo name drugače gledal kot dobitnico kolajne. Ne nazadnje sem takoj po svetovnem prvenstvu podpisala pogodbo z opremljevalcem, najbrž bi bila ta drugačna, če bi se vrnila s 3. mestom namesto s 5.,« je spregovorila Šestakova včeraj, ko so tudi uradno potrdili napovedi z zadnjega SP v Londonu, da ji bodo kolajno za dosežek iz Osake 2007 podelili na prvenstvu čez dve leti v Dohi.

A tu gre za primer z mednarodne športne scene, Jani Dvoršak, direktor Slovenske protidopinške agencije (SLOADO), pa je spregovoril tudi o pomembnosti vlaganja v razvoj organiziranega protidopinškega boja tudi pri nas. »Vse naše aktivnosti so pod svetovnim nadzorom. Tiste organizacije, ki niso v skladnosti s svetovnim dopinškim kodeksom, pa predstavljajo problem,« je dejal Dvoršak in poudaril, da je sodelovanja s stanovskimi kolegi v tujini iz dneva v dan več: »Pred tremi dnevi so Francozi v sodelovanju z nami v Parizu testirali slovenske hokejiste. Sicer pa bo vsak, ki bo nastopil na olimpijskih igrah v Pjongčangu, pred nastopom testiran vsaj trikrat.«

Obenem bo na samih igrah med 1. in 25. februarjem delovalo tudi hitro sodišče, posebna komisija (Andree Prosenc: »Počaščena sem, da bom tam opravljala vlogo podpredsednice«) bo tam odločala o morebitni krivdi posameznikov. Sledila bi lahko odvzem akreditacije ali izselitev iz olimpijske vasi. O pomembnosti protidopinškega boja sta na okrogli mizi spregovorila tudi dr. Boro Štrumbelj, direktor direktorata za šport na ministrstvu za izobraževanje, – dejal je, da na ministrstvu načrtujejo dodatno financiranje v boju proti dopingu –, ter dr. Lovro Žiberna z inštituta za farmakologijo.