Tiskane izdaje
Zürich - Neodvisna komisija Svetovne protidopinške agencije (WADA) je ostro obsodila delovanje Mednarodne atletske zveze (IAAF), v kateri je po njenem mnenju zasidrana korupcija. WADA je danes v predmestju Münchna Unterschleissheimu predstavila poročilo o dopinškem in korupcijskem škandalu v IAAF, spisano na 89 straneh, ki obravnava velike kršitve, ko so »nekateri posamezniki delovali na lastno pest«.
Krovna atletska organizacija je padla v nemilost, potem ko je francosko pravosodje nekdanjemu predsedniku Laminu Diacku očitalo molk v zvezi z dopinškimi primeri in prejemanje podkupnin na ta račun. Obenem obstajajo dokazi, da je IAAF vedela za sistemski doping v ruski atletiki, zaradi katerega zdaj tamkajšnjim tekmovalcem ni dovoljeno nastopati na največjih tekmovanjih. Ob tem je bilo veliko vzorcev skritih in zamolčanih, grešniki pa za svoje prekrške niso bili ustrezno kaznovani. IAAF je sicer že v ponedeljek v posebnem poročilu zavrnila očitke WADA in naznanila, da v njenih vrstah ni sistemske korupcije, očitki pa da zadevajo zgolj nekatere posameznike, nekoč povezane z zvezo.
WADA je s prstom pokazala prav na Diacka, ki naj bi omogočil zaroto in nepotizem znotraj zveze. Vodilni na IAAF naj bi za početje vedeli, a nihče ni ukrepal. Tako je danes pred več kot 100 poročevalci posredno krivdo pripisala tudi zdajšnjemu predsedniku Britancu Sebastianu Cou, ki je bil med leti 2007 in 2015 podpredsednik IAAF.
Glavni preiskovalec razmer Richard Pound ga je sicer vzel v bran in dejal, da bi po gotovo ukrepal, če bi vedel za vso to korupcijo, dodal pa tudi, da je nastali škandal tudi priložnost, da se v športu naredi red: »In za to si ne morem zamisliti nikogar boljšega, kot je lord Coe.«
WADA je tudi ocenila, da je na IAAF prišlo do popolnega sesutja sistema vodenja, posledično pa do pomanjkanja vsake odgovornosti". Ob tem je na IAAF zmanjkalo tudi politične moči, da bi rusko zvezo soočili s popolno sliko in razsežnostjo uporabe prepovedanih poživil. IAAF pa se prav tako ni odzvala na korupcijo.
To popolno pomanjkanje nadzora in delitve oblasti je Diacku tudi omogočilo samovoljno vodenje, s katerim je neposredno vplival na kadrovsko zasedbo protidopinških služb, podpisal pogodbe s številnimi posamezniki, ki so imeli drugačne osebne interese od interesov IAAF. Njegov vpliv je z leti postal tako velik, da je na IAAF pripeljal dva člana družine in svojega odvetnika.
Obstaja tudi sum, da so imeli vidni člani IAAF tudi neposredno korist od izbora prirediteljev svetovnih prvenstev, še več, korupcija je vplivala tudi na olimpijske igre. Iz pisnih dokumentov je razvidno, da je Turčija izgubila podporo IAAF pri kandidaturi za olimpijske igre 2020. Turški prireditelji kandidature namreč niso podprli s štirimi ali petimi milijoni dolarjev v obliki sponzorstva za IAAF ali diamantno ligo. Japonski Tokio je igre na koncu dobil in je sponzorstvo plačal.
»Tudi če člani vodstva IAAF o posameznih primerih niso vedeli nič, vseeno mislim, da gre tudi pri njih za politično odgovornost. Zakaj so dopustili, da je Diack lahko odločal in ukrepal, kot si je zaželel sam?« se je odzval predsednik nemške atletske zveze Clemens Prokop, ki je danes na Bavarskem že napovedal zahtevo po izrednem kongresu IAAF.
