Z izjemo pokalne črne pike sezona za petico

Trener ACH Volleyja Zoran Kedačič je pravkar končano sezono ocenil za boljšo kot prejšnjo. Novi lovoriki v vitrini.

Objavljeno
28. april 2017 22.27
Janez Porenta
Janez Porenta
Ljubljana – Čeravno so se na evropskem parketu dostojno kosali v ligi prvakov in osvojili interligo, so odbojkarji ACH Volleyja z zmago v petem dvoboju finala DP nad Calcitom Volleyballom rešili domačo sezono. Po izgubljenem pokalu so se znašli v škripcih tudi v ligaškem tekmovanju, ob drugačnem razpletu bi ostali brez možnosti ponovnega nastopa v kvalifikacijah za ligo prvakov.

A v obračunu za preživetje so oranžni zmaji dokazali, da zmagovalna miselnost še ni izpuhtela neznano kam. »Pri meni pred ključnim dvobojem ni bilo nobenega dvoma ali negotovosti. Moje edine besede so bile, da se morajo boriti drug za drugega in (o)stati skupaj kot ekipa, ne pa, da rešujejo stvari, ki so med tekmo že zdavnaj razjasnjene, izgubijo glavo in odtavajo. To je bil moj doprinos k dvoboju,« je poudaril trener Zoran Kedačič in ponudil vpogled v slačilnico pred zadnjo tekmo sezone: »Igralci so bili zelo samozavestni in – kot pred vsakim pomembnim izzivom – polno nabrušeni. Imel sem zelo dober občutek, ko sem jih videl prvič po ponedeljkovem porazu v garderobi. Ponovil sem jim: ne moreš po osmih mesecih garanja za visoke cilje vsega kar vreči skozi okno! Dvakrat dnevno so garali, da bi na koncu nekaj pokazali, to je bistvo odbojke. Vesel sem, da so končno odigrali tekmo za dušo.«

Za trenerja ljubljanskega moštva, ki je ligaško zvezdico osvojilo štirinajstič doslej in trinajstič zapovrstjo, je bila, kot zatrjuje, sezona uspešnejša od prejšnje. »Edina črna pika je pokal, finalni poraz, ki edini zares boli. Za vse ostale, tudi če jih je bilo več kot prejšnja leta, mi je vseeno, pokalni turnir pa ni prišel ob pravem času. Biti bi moral, enako kot pretekla leta, januarja, ne pa, da smo se popolnoma čustveno in telesno izpraznili teden dni prej v interligi, v kateri smo res pokazali odlične predstave, potem pa smo se morali vrniti in pričakovali, da bomo 'odtrgali' pokal. To je edina črna pika, vse ostalo je bilo vrhunsko, za oceno pet,« je vtise strnil Kedačič, ki je fante med drugim popeljal tudi do zelo sladke zmage v ligi prvakov, s 3:2 nad slovito in zvezdniško Modeno.

Kot strokovnjak, ki je šele na začetku trenerske kariere, se je z igralci odlično ujel in med njimi ustvaril pravo kemijo, ki je odsevala tudi na parketu, čeravno so domači tekmeci, predvsem Kamničani z odlično sestavljeno »poceni« ekipo, vedno bližje. »Več kot od zmag se trener nauči ob porazih, težkih trenutkih. Všeč mi je, ko vidim, da igralcem ob izgubljenih tekmah ni bilo vseeno. Da niso zamahnili z roko, temveč so, sami od sebe, tudi mene postavljali pod pritisk. Kot mlad trener to potrebujem od igralcev, ker je to zame najboljša povratna informacija. Če kdo od starejših fantov kaj reče, poslušam. Ne slepim se, da vem vse. Niti približno, daleč od tega, neprestano se učim, privilegij pa je, da lahko delam s tako izkušenimi, a hkrati tudi perspektivnimi igralci. Zame je to najboljša šola,« je poudaril Kedačič, ki je tik pred začetkom finalne serije dopolnil šele 33 let.