Za 20. jubilej po rekord

Prireditelji Ljubljanskega maratona bi radi okrogli rojstni dan praznovali z novim rekordom proge.

Objavljeno
23. oktober 2015 13.22
maraton
Mojca Finc, šport
Mojca Finc, šport
Očeta ljubljanskega maratona Gojko Zalokar in Andrej Razdrih si leta 1996, ko sta premierno izvedla tekaško prireditev po ulicah glavnega mesta, na katerem je teklo približno 700 udeležencev, nista drznila pomisliti, kakšne razsežnosti bo dosegel ta športni dogodek v prihodnosti. Prostočasen ljubiteljski tek po pločnikih je bil tedaj bolj izjema kot pravilo. Po dvajsetih letih se zdi, da se s tekom ukvarjajo skorajda vsi. Tek je postal epidemija, trend, sprostitev, tudi zabava.

Nekoč za organizacijo mesec dni

»Dolga leta smo prirejali pohod Ob žici in tek trojk, ljubiteljski tek je bil v Ljubljani že takrat razvit, manjkal pa je maraton, tak, kot je bil v svetu. Prvi poskus je bil tisti v Radencih, ki še živi, druga dva sta zamrla. Skratka, ideja ni kar tako padla z neba brez temeljev,« se začetkov zgodbe spominja direktor ljubljanskega maratona Gojko Zalokar. Ker njegova ekipa ni imela dovolj sredstev za izvedbo projekta, je potrebovala podporo mestne občine. Nanjo je »pritisnil« mestni svetnik Andrej Razdrih in dobil zeleno luč. »Čeprav smo organizaciji dogodka namenili le mesec dni, ga je bilo tedaj bistveno lažje uresničiti; kar 90 odstotkov manj soglasij smo potrebovali kot zdaj, težava je bila le z zaporo cest, ker je vozniki niso upoštevali kot denimo danes,« je o izvedbi dogodka nekoč in danes razmišljal Zalokar.

Tekaška družina je rastla iz leta v leto, v svoje vrste so udeležence na začetku vabili z nizko prijavnino, tisti, ki so tekli na teku trojk so, denimo, imeli brezplačno udeležbo na ljubljanskem maratonu. Leta 2007 so prireditelji uresničili program, kot ga poznamo danes – nedeljskim preizkušnjam (maratonu, polmaratonu in rekreativnemu teku) so dodali še sobotna tekmovanja za mladino (predšolski, osnovnošolski in srednješolski tek), takrat so v dveh dneh našteli približno 3000 udeležencev. »Največ pa je za širitev tekaške kulture naredila Delova priloga Polet s Primožem Kališnikom, ki je v prilogo načrtno uvajal treninge, sami so organizirali tudi športnorekreativne prireditve, na ta račun pa je rastel tudi ljubljanski maraton. Tako smo dosegli številko 20.000 udeležencev,« je povedal Zalokar.

Letos tekači iz 47 držav

Ljubljanski maraton skoraj vsako leto postreže z novostjo. Letos se bodo po ulicah glavnega mesta premierno pomerili tudi udeleženci na rolerjih. Od kod Zalokarjeva ekipa črpa tovrstne ideje? »Nekatere zamisli so se nam porodile na maratonih v tujini, črpamo jih iz zanimanja občanov, nadaljujemo tradicijo prvega trimskega gibanja pa tudi portoroških sklepov; ti so bili prvi, ki so vodili v javno financiranje športa. Na teh osnovah ustvarjamo naprej. Bistvo vsega pa je, da delamo s srcem,« je še poudaril sogovornik.

Veseli ga tudi množična udeležba tujcev. Na letošnji prireditvi bodo sodelovali tekači iz 47 držav. Kako jim je uspelo privabiti takšno množico zunaj slovenskih meja? »Timing Ljubljana izvaja veliko elektronskih meritev časa v tujini. S prisotnostjo na teh tekmovanjih smo tudi oglaševali ljubljanski maraton. To je bil začetek. Ko smo resno pristopili k projektu, smo se bolj približali evropskim prirediteljem maratonov, obiskovali njihove tekaške sejme in prireditve, kjer smo predstavljali ljubljansko kot drugačno od drugih. Naš maraton je srčen maraton, prepleten z manjšimi programi – bili smo med prvimi v Evropi, ki smo načrtno delali na tem in denimo uvedli lumpi tek. Največ tekačev iz tujine pa k nam pride na podlagi reklame od ust do ust, saj so udeleženci navdušeni, kako je ta prireditev 'fajn',« je Zalokar nizal učinkovite oglaševalske prijeme. Hkrati je njegova ekipa vseskozi poudarjala pomembnost prisotnosti vrhunskih tekačev na maratonu: »Težimo k temu, da imamo tudi profesionalne atlete, hitro smo začeli delati na verifikaciji proge in se povezali v svetovno organizacijo AIMS.«

Že pri 10.000 presegli okvirje

Z visoko tekaško udeležbo iz tujine je ljubljanski maraton Slovenijo med ljubitelji športa razgrnil kot turistično destinacijo. »V zgodbo smo vključili tudi Zavod za turizem Ljubljana, a menim, da imamo na tem področju še veliko rezerv. Ljubljanski maraton je odličen kanal za turistični prodor, vendar pa prihaja tudi čas, ko se mora rast števila udeležencev na ljubljanskem maratonu ustaviti, saj je množica postala zares velika, dogodek teh razsežnosti več ne prenese, saj nimamo ustreznega prostora, kjer bi lahko projekt varno izpeljali. Organizacija poka po vseh šivih, potrebujemo trikrat večji prostor od trenutnega,« je opozoril. Kakšna številka udeležencev je še obvladljiva? »Že pri 10.000 smo dejali, da je to naša zgornja meja, pa se zdaj nagibamo že k 25.000. Nimam pravega odgovora na zastavljeno vprašanje,« je dodal Zalokar. V preteklosti so razmišljali o selitvi maratona v Stožice, a s tem bi izgubil prvoten smisel, saj vsi svetovni maratoni potekajo v najožjem mestnem jedru. Med drugim je cilj dogodka, da tekači občutijo čar mestnih ulic in njihov utrip.

Za dogodkom, ki ga kroji tako veliko število ljudi, stoji tudi množična organizacijska ekipa. V zadnjih letih šteje približno 1200 ljudi. »Res je, ni enostavno obvladovati tako velikega organizacijskega ustroja, vsak mora natančno vedeti, kakšne so njegove naloge. Prav zato se za dogodek pripravljamo vse leto,« je povedal direktor ljubljanskega maratona. »V organizacijo skušamo vplesti minimalno število ljudi z maksimalnim poznavanjem izvedbe dogodka. Ustvarili smo veliko svojega kadra, ki je srž organizacije, rednih sodelavcev nas je približno 300, vse druge moramo najeti preko profesionalnih služb, velik delež prispevajo seveda tudi prostovoljci,« je opisal sestavo.

V goste prihaja Colin Jackson

Za letošnji jubilejni 20. ljubljanski maraton je bilo še več dela kot v preteklosti. Vodstvo bo ob dogodku predstavilo knjigo, dokumentarni film, razstavo na gospodarskem razstavišču in Krakovskem nasipu, jubilejno poštno znamko, na ljubljanskem gradu bodo pred prireditvijo pripravili t. i. akademijo, na katero bodo povabili tiste, ki so tekli na vseh dvajsetih maratonih, najbližje sodelavce, donatorje, sponzorje ... Tekaško himno ljubljanskega maratona bo predstavili Andrej Šifrer. Za jubilejni rojstni dan prihaja tudi poseben obisk. Zalokar in Razdrih bosta pozdravila nekdanjega atletskega asa Colina Jacksona, dobitnika srebrne olimpijske kolajne v Seulu 1988 v teku na 110 m z ovirami, dvakratnega svetovnega in štirikratnega evropskega prvaka, ambasadorja Wings for Life World Run.

Okrogli rojstni dan bi prireditelji radi praznovali z rekordom proge (trenutni znaša 2;08:25). »Prihajajo zelo dobri maratonci, merimo na novo znamko 2;06 ali 2;07. Županova želja je bil tudi svetovni rekord, a smo bili za to prepozni, saj so maratonci, ki bi lahko dosegli svetovni mejnik, rezervirani že eno leto vnaprej,« je razkril Zalokar in dodal, da bo trasa omogočala kvalifikacije za olimpijske igre v Riu 2016. Maratonci bodo odtekli en sam krog, kar se je lani izkazalo za zadetek v polno. Slovenski tekači se bodo na 42 km merili za naslove državnih prvakov. Štartni prostor bo letos na Šubičevi ulici pred parlamentom.

Za štartnino so morali tekači letos odšteti 30 oziroma 40 evrov. V zameno bodo dobili majico, torbo, čip, okrepčila na trasi, vabilo na testeninko ... »Štartnine so relativno nizke, v tujini so vsaj za polovico višje, pa še nič ne dobijo v zameno. Sponzorska sredstva je vsako leto težje dobiti, zato bo treba v prihodnje dvigniti štartnine,« se je na kritike o visokih prijavninah odzval Zalokar in dodal, da nikoli niso bili nikomur nič dolžni.

Kakšno je njegovo sporočilo tekačem, preden bodo zasedli ljubljanske ulice? »Pravočasno naj dvignejo štartne številke, uporabljajo mestni prevoz do prizorišča. Ko gre za tek, pa naj bodo pripravljeni in naj ne pretiravajo. Ljubljančanom želim, da bi bili strpni zaradi prometne zapore, naj vzamejo maraton kot svoj dogodek in naj živijo s prireditvijo. Morda bo koga ob spremljanju tekaške množice tudi potegnilo, da bo začel trenirati za katerega od tekov prihodnjo leto,« prvi mož prireditve verjame, da se lahko ta pozitivna energija, ki jo vsako leto ustvarijo tekači (letos na zadnjo oktobrsko nedeljo), dotakne tudi takšnih, ki jih ta šport ni nikoli zanimal ...