Tiskane izdaje
Sofija – Slovenski odbojkarji pišejo zgodovino z velikimi črkami. Potem ko so se morali maja reševati v dodatnih kvalifikacijah in se skozi stranska vrata prebiti na EP v Bolgariji, tam pa po prvem delu zasedli šele 3. mesto v skupini C in našli pot med najboljših osem skozi repešaž, so včeraj pokazali zobe in na kolena spravili svetovne prvake Poljake. In si priigrali najmanj polfinale.
Slovenska pravljica še kar traja. Niso je prekinili Belgijci s težkim porazom v nedeljskem zadnjem obračunu skupinskega dela, niso je prekinili Nizozemci v repešažu za četrtfinalu in niso je prekinili niti najboljši na svetu Poljaki, ki so pred tem četo Andree Gianija v Varni že spravili na kolena (3:1). Toda naši fantje so bili včeraj motivirani in nabrušeni do skrajnih meja, leteli so na torkovem uspehu in očitno zajahali zmagovalni val, s katerega jih bo težko sklatiti. In kar je najbolj pomembno: potem ko so se tekmeci vrnili v igro in po zaostanku z 0:2 izvlekli skrajšani peti niz, so Slovenci odgovorili mirno, zbrano, pogumno, v slogu največjih in predvsem najbolj izkušenih ekip. Očitno je, da takšni postajajo tudi Gianijevi fantje.
Jasno je bilo, da se zasedba mladega francoskega strokovnjaka Stephana Antigaja dvoboja ne bo lotila ležerno in z levo roko, saj je navsezadnje dan poprej spremljala atomsko predstavo Slovencev proti Nizozemcem. Vendar pa so imeli Poljaki na rami mnogo večje breme, saj po lanskem naslovu svetovnih prvakov letos niso dosegli ničesar, niti olimpijske vozovnice si še niso zagotovili. Na drugi strani so igralci s slovenskim grbom na majicah lahko nastopili popolnoma sproščeno, saj so osnovni cilj dosegli že pred tekmo, vsak dodaten uspeh pa je zanje in za naš šport na splošno popoln presežek.
In prav razlika v pristopu je že uvodoma tehtnico nagnila na našo stran. Roke Poljakov so bile težke in zakrčene, lastni spodrsljaji so si sledili drug za drugim, na nasprotni strani mreže pa kar 91-odstotno uspešen napad ni ničesar prepuščal naključju. Za nameček so naši fantje tekmecem ukradli najmočnejše orožje, začetni udarec, že do vodstva 9:4 sta namreč ase primazala Klemen Čebulj (dva) in Alen Pajenk (enega). Glavni poljski napadalni adut, razvpiti zasilni korektor Bartosz Kurek, je prvo točko prispeval šele sredi prvega niza, ko je bilo že davno prepozno in ko so nasprotniki bežali že s +6.
Izgubljen uvodni niz je Poljsko kajpak podžgal do skrajnosti in je drugega odprla z bliskovitim vodstvom s 6:2, a po Gianijevem polminutnem odmoru in asu Urnauta v pravem trenutku so bili naši fantje spet dve točki spredaj (11:9). Po drugem tehničnem odmoru je nemočni Antiga poskušal z rezervnim podajalcem, namesto Kureka je v igro poslal nižjega in manj izkušenega Dawida Konarskega, a je bila to poteza brez učinka. Niz je z asom zapečatil Gasparini, ki je pokazal pravi obraz, ko je bilo to najbolj potrebno.
Šele potem so favorizirani tekmeci počasi prevzemali pobudo na parketu, Slovenci pa so trošili precej energije, da so jih (zaman) lovili. Razigrala sta se oba sprejemalca, kapetan Michal Kubiak in Mateusz Mika, ki je tudi prispeval zadnjo točko. V tem ritmu so Poljaki nadaljevali tudi v četrtem delu in prek Kureka izsilili še skrajšani »podaljšek«. Psihološka prednost je bila krepko na njihovi strani, a čudodelnik Giani je znal svoje izbrance še enkrat več prignati do ravni, da so ohranili mirne živce tudi, ko so tekmeci zaostanek treh točk (5:8) pretvorili v vodstvo s 14:13.
Poljaki so imeli torej prvo zaključno žogo za pričakovani preboj v polfinale, a se s tem ni strinjal kapetan Urnaut, ki je izenačil, k začetnemu udarcu pa je stopil najbolj hladnokrvni izvajalec v naši vrsti, organizator igre Dejan Vinčič. Po njegovem servisu je najprej Gasparini z blokom ujel Kubiaka, zaključno žogo za nadaljevanje sanjske zgodbe pa je – kot se za pravega kapetana spodobi – prispeval Tine Urnaut. Zmagoslavje se je lahko začelo, fantje pa so odločeni, da ne zadnje.
