Zabava doma bo morala počakati, a zato bo slajša

McHenry – Ko sta pred petimi leti Luka Božič in Sašo Taljat še kot najstnika z bronom na SP pospremila prvo lovoriko Petra Kauzerja v slalomski eliti, so se jima iskrile oči ob misli, da bosta lepega dne tudi sama pobrala smetano.

Njuno zorenje je trajalo komaj kaj več kot olimpijski ciklus, vzpon pa sta včeraj opravila v prepričljivem slogu in brez besed pokazala, da sta nared za lov za vrh na OI.

Brzice na hribu Wisp so v zadnjih 72 urah v obup spravljale številne ase, davek pobirale že v kvalifikacijah in parale živce tistim, ki so preskakovali stopničke, a še vedno iskali pot, ki pelje do vrha. Primorca denimo še v soboto, ko je Božič končal kanuistične nastope, nista vedela, kako se bosta lotila zapletene in selektivne proge, pri pasti v 19. vraticah so s trenerjem Dejanom Testenom dolgo tuhtali, ali naj sledijo konkurenci ali naj so domislijo nečesa posebnega in uberejo svojo pot. Tokrat sta sledila instinktu in morda prav tam dobila odločilno prednost, ki ju je izstrelila na vrh, ki se jima je ob številnih uspehih v svetovnem pokalu izmikal od brona 2009. Tedaj sta bila še sama presenečena, saj je bilo njuno prvo SP in sta štela komaj 19 in 20 let.

Seveda ni šlo brez pritožb, ki so postale modna muha ne le SP, marveč minule sezone, saj so reprezentance kljub pičlim ali celo nikakršnih možnostim za uspeh množično hitele izpolnjevati formularje. Primorca sta se ob tem le nasmihala, tudi če bi bilo srebro, je dejal njun trener, bi imelo zlato vrednost. »Po polfinalu sva imela dovolj časa za razmislek, kako se lotiti naloge, štart so zaradi kratkega neurja prestavili še za eno uro in pretehtali smo vse možnosti. Morda sva prav v 19. vratih postala prvaka,« je pripovedoval Taljat, medtem ko sta si med delitvijo intervjujev izmenično podajala telefon, saj so jima vsi želeli čestitati, še preden bi srknila prvi požirek šampanjca, ki se je od sobote hladil v slovenski hiši.

»Mislim, da bo zdaj Facebook kar razneslo,« se je šalil Božič, saj prek družbenega omrežja med sezono stalno skrbita za obveščanje o svojem delu, še preden sta čoln potegnila na suho, pa so z vseh koncev pritekli tudi vsi reprezentančni kolegi, ki so se med njunim nastopom razporedili ob progi, da bi bilo bolj bučno. Vnelo se je besedno tekmovanje, kdo je bil pogumnejši in si drznil napovedati zlato, pa je Taljat hitro zaključil razpravo in spomnil, da je dan pred tekmo, ko se je njegov partner še znojil v kanuističnem finalu, napovedal, da sta pripravljena za veliko zgodbo, morda največjo doslej. O tem naravnost sicer nista želela govoriti, takšno željo sta imela denimo tudi za OI 2012 in olimpijsko zlato je nasploh rdeča nit njunega projekta, ki je zdaj dobil dodaten veter v hrbet.

Kolajno sta si obesila okoli vratu le nekaj ur pred Taljatovim 25. rojstnim dnevom, Božič pa je nasploh med najuspešnejšimi udeleženci SP s posamičnim zlatom in moštvenim kanuističnim bronom, kar se je obetalo tudi Benjaminu Savšku, dokler ga niso sodniki z naknadnimi razsodbami v posamični konkurenci s 1. potisnili na 2. mesto. »Mislim, da je bilo za nas Slovence to res krasno SP in z veseljem bova nazdravila temu dosežku, preden se bova odpravila na 14-dnevni dopust. Zabava doma bo morala nekoliko počakati, a bo zato potem slajša,« je v domovino sporočil Božič, Slovenija pa se zdaj ponaša s štirimi svetovnimi prvaki v slalomu. Leta 1963 sta v nič več živi kategoriji mešanih dvojic vrh osvojila Borut Justin in Alenka Bernot, dvakrat ga je nato zavzel Peter Kauzer (2009, 2011), zdaj še Sašo Taljat in Luka Božič, ki sta se nadejala tudi uspeha kajakašic v moštvenem nastopu, a so nato Urša Kragelj, Eva Terčelj in Ajda Novak dan končale kot četrte. Le nekaj ur potem, ko sta Terčeljeva (18.) in Kragljeva (28.) tudi posamični nastop končali v polfinalu.