ZDA in Kitajska: presenečenji, ki to nista

Baku – Američani šestič in Kitajke petič na šahovskem Olimpu. Dve zgodbi, ki sta presenečenje in to nista. Tako eni kot drugi so namreč sodili med favorite, a olimpijade so sila nepredvidljive.

Američani so prve štiri zmage dosegli še pred 2. svetovno vojno, peto leta 1976, ko zaradi političnega bojkota niso nastopile države vzhodnega bloka. Na šesto zlato so čakali 40 let. Ekipo so za letošnjo olimpijado skrbno gradili. Superzvezdniku Hikaruju Nakamuri se je najprej pridružil priseljenec s Filipinov Wesley So, konec lanskega leta se je vrnil še Fabiano Caruana. Vsi trije so v najožjem svetovnem vrhu (na mestih 4, 6 in 7), kar tvori nezaustavljivo ekipno moč. V Bakuju je blestel So, ki je v desetih partijah oddal le tri remije, svojo nalogo so opravili tudi drugi (ob Caruanu in Nakamuri še Ray Robson in Samuel Shankland). Boj za prvo mesto je bil vseskozi napet in izenačen, Američanom pa niso grozili Rusi, še enkrat več favoriti le na papirju, temveč odlični Ukrajinci. Dvakratni šampioni, tokrat celo brez najboljšega Vasilija Ivančuka, so dobili deset dvobojev, izgubili le proti Američanom. Zanje je šahiral tudi Andrej Volokitin, fant, ki je odlično formo napovedal že na Vidmarjevem memorialu, tokrat pa je bil sploh najboljši med vsemi. Tretji Rusi so se obrisali pod nosom, svoje zadnje zlato pomnijo z Bleda leta 2002, kjer jih je zadnjič vodil Gari Kasparov.

Omenimo še polom branilcev naslova iz Kitajske (13. mesto), razvpitih domačinov (12. mesto), ki so potrdili, da je najtežje šahirati na domačem terenu, in zapravljeno priložnost Slovenije, ki je dolgo, vse do zadnjega kola, šahirala odlično. V zaključne boje so naši vstopili s fantastičnega 7. mesta, nasmihala se jim je najboljša uvrstitev, nato pa polom, le pol točke v zadnjem dvoboju z Ukrajinci in zdrs daleč nazaj, na 20. mesto. Blestel je predvsem Luka Lenič. Škoda, ker tovrstnih priložnosti za majhne šahovske nacije ni preveč. V tolažbo povejmo, da so Slovenci po nekaj letih znova prevzeli primat na prostorih nekdanje skupne države.

Kitajke so na svoje peto zlato čakale 12 let. Tokrat so zmagale prepričljivo, prvič pod vodstvom prve dame svetovnega šaha Hou Yifan. S srebrom so šokirale Poljakinje, bronasto kolajno pa so ugrabile Ukrajinke in s tem svoji deželi priigrale tudi pokal None Gaprindašvili za najuspešnejšo deželo v seštevku obeh konkurenc. Slovenke so pristale na 24. mestu, ki so si ga priigrale z nizom zaključnih zmag.

Zastor v Bakuju je spuščen, šahiste bo na olimpijadi čez dve leti pozdravil Batumi v sosednji Gruziji. Organizacijsko bo bakujsko zgodbo težko ponoviti, splošno mnenje je, da je bilo tokrat najboljše doslej.