Tiskane izdaje
Ko se je Katinka Hosszu avgusta 2009 iz Rima vrnila domov z naslovom svetovne prvakinje na 400 m mešano, so jo pozneje na Madžarskem razglasili za športnico leta. Odtlej se je plavalna pot dolgoletne tekmice naše Anje Klinar v mešanem slogu le še vzpenjala. In tudi v tem berlinskem tednu evropskega prvenstva ji v številnih disciplinah konkurenca ni bila kos.
Za nastop v Berlinu sta skupaj s trenerjem in obenem soprogom Shanom Tusupom, 26-letnim Američanom, sestavila peklenski načrt: prijavila se je kar za 10 disciplin! Tako je bilo njeno ime posebej podčrtano v vseh napovednih biltenih na prizorišču pred začetkom, tudi zvedavi nemški športni navdušenci s tribun so poleg svojih adutov posebej pozorno spremljali »železno gospo«, kot ji prav zavoljo izjemne vzdržljivosti pravijo v domovini.
Slovenijo dobro pozna, še posebej pa leto starejši Saro Isaković in Anjo Klinar, s slednjo je pogosto tekmovala na 400 m mešano. »Večkrat me je premagala, nato sem ji vendarle za poraze tudi vračala,« se je nasmehnila, se razveselila, da je Jeseničanka po lanski poškodbi tako uspešno okrevala in se zdaj vrnila k evropski eliti, hkrati pa tudi poudarila, da ji prav mešani disciplini na 200 in 400 m ostajata najpomembnejši.
»Poskusim se posebej zbrati za sleherno disciplino, vendar pa mi vsak nastop v mešanem plavanju vedno znova vlije moč in samozavest,« pravi in ko jo sogovornik posluša, si lahko prav hitro misli, da je prav preprosto tekmovati v tako široki paleti različnih preizkušenj. »No, naj vam omenim, da sem se na zadnjem državnem prvenstvu udeležila kar 17 različnih tekem,« je povedala v smehu in nam nato razložila, da brez pomoči svojega spremljevalca v Berlinu najbrž niti ne bi vedela, kateri dan jo kaj čaka: »Ampak včasih se mi pa res misli zapletejo v vozel in potem ko grem zvečer spat, se vprašam – čakaj, s katero disciplino bom začela naslednji dan?«
Spi zelo rada in pravi, da brez takšnega počitka verjetno ne bi prestala tolikšnih naporov. »Med dopoldanskim predtekmovanjem in nato drugim delom sporeda na bazenu, pa naj gre za finale ali polfinale, spim vsaj dve uri. Če bi bilo mogoče, pa bi si jih privoščila štiri,« pravi 25-letna Madžarka, ki predvsem ne bo pozabila zadnjega četrtka. V presledku pičle ure je osvojila naslova najboljše v Evropi na 100 m hrbtno in 200 m mešano, drvela med štartnimi kamni in slovesnima razglasitvama, nato pa še prispevala izjemen delež k štafetnem bronu na 4x200 m prosto. Pred zadnjo predajo je bila namreč madžarska vrsta 6., nato je z izjemno končnico zgovorna rjavolaska svoji ekipi priplavala kolajno. Po treh najvišjih stopničkah in omenjeni tretji štafetni pa pred koncem njene berlinske misije še ni bilo konec. V soboto je bila srebrna, na koncu je izgubila le proti Italijanki Federici Pellegrini, zmagovalki tudi nepozabnega dvoboja za pekinško olimpijsko zlato proti Isakovićevi.
Katinka Hosszu se je rodila v Pecsu v Baranji na madžarskm jugu. »A zdaj nimam prav veliko skupnega s tem mestom. Tam je doma moja mama, kratek čas smo živeli v Pecsu, nakar sem se preselila v Budimpešto. Višjo šolo sem obiskovala v ZDA, po že znanih tirnicah usklajevala izobraževanje z vrhunskim športom, zadnji dve leti pa sem v svoji Budimpešti in tu se imenitno počutim,« je poudarila in prikimala ob našem namigu o izjemni tradiciji plavanja na Madžarskem kot tudi še naraščajoči prepoznavnosti te panoge ob uspehih, kakršne zdaj dosega sama: »Seveda mi je všeč, ko je na bazenu vedno pravi vrvež. Veliko imamo plavalcev, trenerji dobro delajo, lahko si predstavljate, kako mikavno bo v našem glavnem mestu svetovno prvenstvo.« Budimpešta ga bo gostila poleti 2021. Seveda je vprašanje, ali bo Katinka Hosszu takrat še v vodi, ne gre pa dvomiti o nadaljevanju uspešne madžarske šole ter tudi novih šampionih bazenov.
