Tiskane izdaje
Ljubljana – Terapevtske izjeme so postale hit dopinške afere, povezane z letošnjimi olimpijskimi igrami. Hekerska skupina Fancy Bears, ki je vdrla v bazo podatkov ADAMS, meni, da je (TUE – Therapeutic Use Exemption) pravzaprav »licenca za doping«, svetovna protidopinška agencija (WADA) pa koruptivna in goljufiva.
Fancy Bears so v petih nadaljevanjih objavili imena kar 107 športnikov in športnic iz 19 držav. V WADA so vse te dokumente potrdili za avtentične oziroma verodostojne, obenem pa dodali, da je objavljanje zaupnih podatkov kaznivo dejanje, predvsem pa poskus spodkopavanja verodostojnosti osrednje protidopinške agencije. Nihče od izpostavljenih športnikov namreč ni prekršil protidopinških pravil oziroma športne »zakonodaje«. Prav vse terapevtske izjeme naj bi bile večkrat preverjene.
Ne glede na motiv hekerske skupine (očitajo ji revanšizem zaradi izključitve ruskih atletov in atletinj ter športnih invalidov z letošnjih OI v Riu de Janeiru) bo razplet te orwelovske »dopinške« zgodbe zelo zanimiv. Vprašanj je namreč veliko več kot odgovorov. Denimo, zakaj se je število terapevtskih izjem v zadnjih dveh letih močno povečalo (za 48 odstotkov), kakšna so ta zdravila, koliko lahko vplivajo na boljše nastope, predvsem pa kakšen je njihov zdravilni učinek v povezavi z drugimi dovoljenimi sredstvi, ki jih jemljejo športniki.
Serena Williams, zagotovo prva zvezdnica na seznamu »medvedov«, je jemala oziroma še jemlje vrsto učinkovin, ki so na seznamu prepovedanih. Oxycodone, prednisone, prednisolone in methylprednisolone so zdravila, ki sodijo med anti-inflamatore proti vnetjem, za lajšanje bolečin pa hydromorphone in oxymoron, ki izhajajo iz narkotika opija. Ameriška telovadka Simone Biles jemlje zdravila za premajhno pozornost, ki je sicer bolezen v človekovi razvojni rasti.
Rafael Nadal je imel dve terapevtski izjemi za steroide. Sir Bradley Wiggins je, denimo, dobil pred Tourom (2011, 2012 in 2013) trikrat proti alergiji kortikosteroid triamcinolon. Na drugih dirkah ga, zanimivo, ni jemal. V svoji knjigi je trdil, da nikoli ni jemal injekcij. Na Skyevo etično nasprotje je opozoril eden od britanskih lordov v parlamentu, ko je dejal, da v moštvu zadnjih zmagovalcev Toura nenehno govorijo o ničelni toleranci in terapijah brez igel, domala vsi kolesarji pa imajo terapevtske izjeme in pri njih uporabljajo tudi igle ...
Dr. Radoje Milić, specialist medicine športa in vodja laboratorija za fiziologijo športa pri Fakulteti za šport, ki se sicer na testiranjih vsakodnevno srečuje s slovenskimi športniki in športnicami, pravi, da terapevtske izjeme postanejo težava, ko preidejo iz lokalne uporabe na sistemsko delovanje posameznih zdravil na ves človeški organizem. »To pa je že doping, še zlasti, če posameznik jemlje veliko prepovedanih učinkovin. Zato bi morali veliko več pozornosti nameniti, kdo daje terapevtske izjeme in kakšen je resničen namen. Vsekakor je zelo čudno, da lahko nekdo bolan z mnogimi terapevtskimi izjemami zmaga sedemkrat Tour, zdravi kolesarji pa ne morejo niti enkrat,« Milić verjame, da ima v športu vse svoj namen. Prepričan je, da doping s terapevtskimi izjemami ne bi bil težava, če v športu ne bi bilo toliko denarja. »Tam, kjer ni sponzorjev, proizvajalcev opreme in drugih generatorjev sodobnega profesionalnega športa, dopinga ni. Tudi tam, kjer se s športom ukvarjajo in trenirajo iz ljubezni. Tudi ko gre za boj proti dopingu, je v ospredju denar in z njim povezano sprenevedanje. Zato menim, da je tudi ta zgodba o terapevtskih izjemah bolj pomembna za pravnike kot za zdravnike, ki pač vestno opravljamo svoje delo,« razmišlja dr. Milić o temi, ki močno razburja športno srenjo. Zanimajo ga ozadja zadnjih afer.
Moti ga predvsem javno ovaduštvo, ki kaže, da so nekatere stvari v športu močnejše od same organizacije. Kot denimo, kako so sicer za javnost »nedostopni« dopinški testi mednarodne atletske zveze prišli do novinarjev. Hekerskega vdora v bazo podatkov IAAF ni bilo ...
V Sloveniji le osem izjem
Predsednik slovenske protidopinške agencije Jani Dvoršak je razkril, da je bilo v zadnjih štirih letih na posebno komisijo za terapevtske izjeme, ki jo vodi prof. dr. Joško Osredkar, vloženih dvajset do trideset vlog za poseben zdravstveni status. Odobrenih je bilo med osem in deset.
To pa, kot poudarja Dvoršak, ne pomeni, da so preostale zavrgli. »Bile so nepotrebne vloge za zdravila, ki jih ni bilo na seznamu prepovedanih,« je pojasnil usodo vlog, ki jih ni na seznamu svetovne protidopinške agencije.
V odboru za terapevtske izjeme so poleg nekdanjega predsednika slovenske nacionalne komisije za boj proti dopingu profesorja Osredkarja tudi nevrokirurg dr. Marjan Koršič, sicer stalni spremljevalec slovenskih športnikov na največjih tekmovanjih, in pulmolog iz Celja dr. Brane Mežnar. So v stalnem stiku s slovenskimi športniki in športnicami, ki prek elektronske pošte pošiljajo vprašanja o terapevtskih izjemah, zdravilih, ki jih jemljejo, itn. Zanimivo pa je, da je WADA lani z novim kodeksom uvedla retroterapevtske izjeme za športnike, ki jih ni v nadzorovanih programih. Morebitne težave s pozitivnimi testi zaradi terapij obravnavajo pozneje.
V preteklosti je bil zelo zanimiv primer kolesarja Tomaža Noseta, ki je imel terapevtsko izjemo potrjeno od uglednih slovenskih zdravnikov, a so ga kljub temu kaznovali z dveletno prepovedjo. Dvoršak pravi, da je bilo to pred desetimi leti, ko to področje še ni bilo tako dobro dodelano. Prepričan je, da mu z današnjim znanjem postopkov na vseh ravneh – tako doma kot tudi na mednarodni ravni – ne bi izrekli prepovedi (dobil jo je sicer od kolesarske zveze).
»Vsak športnik oziroma športnica lahko uveljavi pravico do terapevtske izjeme. Naš odbor jo lahko potrdi ali zavrže, prav tako tudi mednarodna protidopinška agencija in posamezne zveze. Pri tem morajo zavrnitev na sicer nacionalni ravni odobreno izjemo obrazložiti pisno. Športnik ima seveda pravico, da se pritoži,« je pojasnil, kakšen je postopek.
