Omeyer dobil psihološko vojno

Draganu Gajiču je v ključnem trenutku tekme med Slovenijo in Francijo na EP zadrhtela roka.

Objavljeno
23. januar 2012 18.03
Peter Zalokar, Delov poročevalec iz Novega Sada
Peter Zalokar, Delov poročevalec iz Novega Sada
Novi Sad - Dragan Gajič je bil med boljšimi v slovenski rokometni vrsti na tekmi s Francijo. Proti znancem iz Montpellierja in lige prvakov je bil hiter, odločen, tudi natančen. Dosegel je pet golov, tokrat ni zgrešil nobene sedemmetrovke. Pa vendarle mu je v ključnem trenutku zadrhtela roka in se odbila od vratarja Thierryja Omeyerja, ki se je veselil zmage.

Se vam film po tako izenačeni tekmi še kaj vrti v glavi? Ali obžalujete zapravljeno priložnost za izenačenje na 27:27, ki bi lahko prineslo vsaj točko proti uveljavljenemu tekmecu?

Ne, sploh ne. Kaj pa naj sploh obžalujem? Da nisem zadel, mogoče že malce, vendar je bil strel čisto korekten. Pred tem je imel Omeyer vselej dvignjene roke in sem ga vedno premagal. Tokrat se jih je prvič odločil spustiti in je ubranil. Imel je tudi nekaj sreče. V bistvu gre za stalno psihološko vojno med vratarji in krilnimi igralci. To je bila že moja peta tekma v štirih mesecih proti njemu in tudi on se je name dobro pripravil, tako kot jaz na njega. Na žalost je on dobil ta odločilni strel.

Pa vendarle je lahko slovenski ekipi žal za zamujeno priložnostjo, mar ne? Francozi so bili prav gotovo zreli za poraz.

Ja, res nam je lahko zelo žal. Francozi niso pokazali prav veliko dobrega rokometa. Tukaj že ves čas igrajo pod pričakovanji. Na koncu je prišlo do nekakšne čudne zmesi utrujenosti, slabih sodniških odločitev, dveh zgrešenih »zicerjev« - moj ter Lukov - in vse skupaj je botrovalo porazu. A nič zato. Mi imamo svojo pot jasno začrtano. Zdaj se moramo čim bolje pripraviti na Madžare. Videli smo, da se lahko merimo tudi z olimpijskimi, svetovnimi in evropskimi prvaki. Če bomo šli po tej poti naprej, nas slejkoprej čaka nova zmaga. Morda že v torek.

Se je bilo v napadu težko boriti s takšnimi hrusti in mišičnjaki, ki niso bili nič kaj nežni?

Verjemite mi, da ni lahko. Fizično smo precej šibkejši od Francozov, kar je bilo očitno. To nam je jemalo precej energije, zato je moral Boris Denič v drugem polčasu še bolj rotirati igralce, kot bi jih sicer. To nam je jemalo tako ritem kot zbranost. Nismo mogli igrati v takšnem ritmu kot proti Islandiji. Evropsko prvenstvo je pač zelo zahtevno tekmovanje in vsaka tekma terja svoj davek.

Verjamete, da bi tekmo dobili, če bi bilo vzdušje kot v Vršcu, kjer ste bili pred več kot 1500 navijači kot doma, tukaj pa vas je bodrila le peščica rojakov?

Rekel bi, da bi v Vršcu zmagali, ker bi nam navijači dali tistih nekaj odstotkov moči, ki nam jih je tukaj zmanjkalo. Upam, da jih bo v torek in sredo kaj več, saj nam njihova podpora res veliko pomeni.

Zdaj vas čaka tekma z Madžari, ki so po veliki zmagi proti Franciji povsem pogoreli proti Islandiji. Kako ocenjujete svoje možnosti?

Ta tekma nam morda lahko prinese želeno tretje mesto, ki bi nam lahko ob dobrem razpletu v drugi skupini odprlo pot k olimpijskim kvalifikacijam. To je tudi glavni cilj. Treba se bo čim hitreje regenerirati in čim bolje pripraviti na Madžare. Oni igrajo to čvrsto obrambo 6-0, v napadu pa niso nič kaj posebnega. Ta skupina je zares močna. Samo poglejte izide - mi smo premagali Islandijo, Islandija zdaj Madžarsko, pred tem Madžarska Francijo ... Vsaka tekma je zgodba zase. Kdor je v boljši dnevni formi in kdor je telesno bolj spočit, zmaga, ne glede na to, kako dober je na papirju in kakšne zvezdnike ima v ekipi.