Po večeru tiki-taka nesmrtni Xavi, Torres in del Bosque

Španski nogometaši so se na 14. evropskem prvenstvu v Ukrajini in na Poljskem že tretjič zapored znašli na vrhu.

Objavljeno
02. julij 2012 13.51
Jernej Suhadolnik, poročevalec
Jernej Suhadolnik, poročevalec
Kijev – Kakšna nogometna predstava! Španci so dobili finalno tekmo eura 2012 proti Italiji prepričljivo kot še nihče v zgodovini evropskih prvenstev. Z rekordno visoko zmago s 4:0 so brez večjih težav ubranili naslov prvaka izpred štirih let. Xavi, Iniesta, Torres si bodo v prihodnjih dneh z veseljem prepevali uradno pesem turnirja »Neskončno poletje«.

Mnogi so se spraševali, ali lahko selektorja Vicente del Bosque in Cesare Prandelli v finalu presenetita in ali lahko ponudita še kaj, česar nismo videli že v dosedanjih predstavah Španije in Italije na tem turnirju. Odgovor je bil pritrdilen. Lahka konjenica z Iberskega polotoka je bila namreč razigrana kot še ne v Ukrajini in na Poljskem. Španci so očitno bolje načrtovali svojo formo, saj so bili sinoči superiorni v večini elementov nogometne igre. Tradicionalno kroženje žoge od noge do noge, ki vznemirja in »dolgočasi« navijače večine tekmecev Barcelone in Španije, je bilo namreč na sporedu tudi na sinočnji večer v Kijevu.

Če je bila zaključna slovesnost spektakularna, je bilo poigravanje sijajnih Xavija, Andresa Inieste, Cesca Fabregasa in druščine s povsem nemočnimi »azzurri« prava paša za oči. Res, ko so obupali, so se kljub zaostanku dveh golov tudi navijači Italije pridružili vsesplošnemu mehiškemu valovanju na olimpijskem štadionu! Tudi vzdušje zunaj štadiona in v navijaškem območju, kjer se je zbralo rekordnih 140.000 gledalcev, ni bilo več tekmovalno. Tudi tam so namreč opazili, da bo šlo za igro mačke z mišjo, kar je že v deseti minuti napovedal Xavi, ki je s strelom rahlo čez prečko zaključil dveminutnega »pepčka«. Tudi Andrea Pirlo, edini nogometaš, ki je bil na tem euru trikrat uradno izbran za igralca tekme, je bil v prvem polčasu neviden, potem ko sta ga prijela v sendvič Xavi in Fabregas, po potrebi še Xabi Alonso. Težko bi rekli, da se Italijani niso trudili, toda v napadu so bili enostavno premalo konkretni, tudi nenatančni pri oddaji žog. Španci pa, nasprotno, vselej nevarni, ko so prišli pred kazenski prostor Gigija Buffona. Akcijo za vodstvo z 1:0 je začel Andres Iniesta, podal do Cesca Fabregasa, ta je na boku prehitel načetega Giorgia Chiellinija in podal Davidu Silvi, slednji pa je preskočil 16 cm višjega Andreo Barzaglija (186 : 170 cm) ter z glavo matiral še Buffona. Podaja Xavija Albi za 2:0 pa je bila tako še en unikat 32-letnega Katalonca in material za učbenike.

Podobno je bilo tudi v drugem polčasu, ko je želel Prandelli kaj spremeniti s tremi menjavami, toda ni se mu izšlo. Rezervist Antonio Di Natale, nogometaš, ki je na tem turnirju edini premagal Ikerja Casillasa, je resda zapravil izjemno priložnost po neuspešni ofsajdovi zanki Špancev, to pa je bilo vse. Sodnik Pedro Proença bi moral že prej pokazati tudi na belo točko, potem ko je Leonardo Bonucci igral z roko. Vse skupaj je bilo še slabše. Italijanski Brazilec Thiago Motta si je namreč po vsega petih minutah igre poškodoval mišico in so ga morali odpeljati z igrišča. To je pomenilo konec sanj za naše sosede.

V nadaljevanju so v Kijevu plesali le še flamenko, piko na i pa je postavil napadalec Fernando Torres. Veliki selektor del Bosque je že vedel, da mu mora dati priložnost za vpis med nesmrtne, ki je napadalec Chelseaja ni zapravil. Zabil je gol (spet je podal Xavi) in postal prvi nogometaš doslej, ki je zabil gol v finalu dveh evropskih prvenstev. Prišlo je do razpada sistema Italijanov, ki so se že veliko prej vdali v usodo. Tudi Del Bosque, ki niti za ped ni odstopil od svoje nogometne filozofije, je postal trenerska legenda, o kateri se bo še dolgo govorilo, potem ko je naslovu svetovnega prvaka iz Južne Afrike sinoči dodal še evropsko lovoriko. Neverjetno, toda španska reprezentanca se je sinoči vpisala med največje športne ekipe doslej.

Ko je sodnik odpiskal konec tekme, je prihranil muke vsem na igrišču in ob njem, takšna razlika je bila sinoči med tekmecema. Španci so imeli v zadnjih 23 tekmah kar 22-krat večjo posest žoge od nasprotnika, tudi sinoči, le proti Nemčiji v finalu eura 2008 ni bilo tako. Nogometaši, ki so igrali v finalu tako pred štirimi leti kot sinoči, pa so Iker Casillas, Sergio Ramos, Andres Iniesta, Xavi, Cesc Fabregas, David Silva, Fernando Torres in Xabi Alonso.

»To je nekaj nepozabnega, zgodovinskega, nekaj, kar si bomo zapomnili vse življenje. Če kdo meni, da je to dolgočasno, je to njegova težava, ne naša. Če bom vztrajal tudi do Brazilije 2014? Trenutno se počutim zelo dobro, vsaka zmaga je zame dodatna motivacija za naprej, četudi drži, da ne moreš igrati v nedogled. Filozofija igre, ki jo goji španska reprezentanca in jo zagovarja selektor del Bosque, je pisana na kožo mojim igralskim značilnostim. Ampak zdaj raje praznujmo in se veselimo fantastičnega dosežka,« je po veliki zmagi razmišljal eden od španskih junakov, 32-letni Xavi, strelec gola Jordi Alba ga je le dodal: »To je bilo zame prvo evropsko prvenstvo in v čast mi je bilo igrati z asi, ki so pisali zgodovino že prej, zdaj pa sem jo skupaj z njimi le še dopolnil.«

»Italija lahko premaga tako vrhunskega tekmeca le v primeru, če je telesno maksimalno pripravljena. Mi pa smo bili očino utrujeni, žal. Toda, kljub vsemu je za nami veliko prvenstvo,« pa je po porazu ocenil italijanski selektor Cesare Prandelli. Bolj kritičen je bil predsednik italijanske zveze Giancarlo Abete: »V prvem polčasu nismo igrali tako, kot je ta Italija že igrala.«