Iz iste družine, a v različnih reprezentancah

Ljubljana – Brata Granit in Taulant Xhaka bosta skupaj prišla na zelenico štadiona Bollaert-Delelis v Lensu, oba bosta nosila dres v rdeče-belih odtenkih in oba bosta zaigrala na isti tekmi. Toda kljub temu bo Granit igral za Švico, Taulant pa za Albanijo.

Usoda se je poigrala z bratoma Xhaka. Oba sta rojena v Baslu kosovsko-albanskim staršem in pozneje igrala v skoraj vseh mlajših selekcijah švicarske reprezentance. Njuna pot se je razšla v članski kategoriji. Mlajši Granit (27. september 1992) se je odločil, da bo nadaljeval v švicarski izbrani vrsti, starejši Taulant (28. marec 1991) je raje izbral domovino svojih staršev. Morda tudi zato, ker se je lažje prebiti v prvo postavo albanske reprezentance kot švicarske. Vendarle je malce slabši od Granita.

Skupaj sta se razvijala v mlajših selekcijah Basla. Taulant je še vedno pri istem klubu in je soigralec slovenskega napadalca Andraža Šporarja, brat Granit pa je leta 2012 odšel v Nemčijo k Borussii iz Mönchengladbacha. Igral je tako dobro, da ga je nedavno kupil Arsenal za skoraj štirideset milijonov evrov. Zase pravi, da je njegov idol Zinedine Zidane, toda nekdanji švicarski selektor Ottmar Hitzfeld je prepričan, da je kopija nemškega vezista Bastiana Schweinsteigerja.

Precej Albancev je bilo jeznih, ker je raje izbral švicarsko reprezentanco namesto krvne domovine. Proti Albaniji se je nastopil že v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2014 in ves čas tekme poslušal glasne žvižge. A tokrat ne bo prvič, da si na velikem nogometnem tekmovanju nasproti stojita dva brata, saj je bilo enako že na zadnjem mundialu v Braziliji. V skupinskem delu sta se pomerila brata Jerome in Kevin-Prince Boateng. Prvi je igral za Nemčijo, drugi za Gano.

Tudi sicer je v švicarski in albanski reprezentanci obilo nogometašev, ki bi lahko igrali za obe selekciji. V švicarski zasedbi so to Valon Behrami, Blerim Džemaili, Xherdan Shaqiri, Admir Mehmedi in Shani Tarashaj, kajti vsak med njimi ima v sebi vsaj nekaj albanske krvi. Na drugi strani imajo Albanci kar devet nogometašev, ki so bili rojeni ali so odraščali v Švici, zato bi lahko pridobili ustrezno dokumentacijo za nastopanje v švicarski reprezentanci. To so Amir Abrashi, Arlind Ajeti, Naser Aliji, Taulant Xhaka, Burim Kukeli, Shkëlzen Gashi, Migjen Basha, Freddie Veseli in Ermir Lenjani.

Albanska skupnost nikakor ni edina enklava v švicarski zasedbi. Zraven so še Johan Djourou (Slonokoščena obala), Francois Moubandje (Kamerun), Breel Embolo (Kamerun), Ricardo Rodriguez (Čile), Gelson Fernandes (Zelenortski otoki), Denis Zakaria (Kongo), Eren Derdiyok (Turčija) in Haris Seferović (Bosna in Hercegovina). In kot se za selekcijo »združenih narodov« spodobi, je tudi selektor tujec – Vladimir Petković.

Nekaj kar nogometni skavti že dobro vedo, bo zdaj spoznala tudi laična nogometna Evropa. Eden največjih evropskih talentov je namreč 19-letni švicarski napadalec Breel Embolo. Basel je zanj že prej 27 milijonov evrov težko ponudbo Wolfsburga, toda takoj jo je zavrnil. Dogajanje podrobno spremljata tudi Bayern in Manchester United. Če bo Embolo zablestel v Franciji, bo lahko Basel zaslužil še precej več kot »le« 27 milijonov €, a če bo zatajil, bodo v farmacevtskem mestu tarnali, zakaj niso sprejeli Wolfsburgove ponudbe.

Albanija bo sploh prvič nastopila na velikem nogometnem tekmovanju. Precej več izkušenj imajo Švicarji, toda na evropska prvenstva nimajo lepih spominov. V preteklih treh poizkusih so vedno izpadli že po skupinskem delu, tudi leta 2008, čeprav so bili gostitelji skupaj z Avstrijo. Tokrat so Švicarji odločeni, da gredo povsem na vrh. »Če je uspelo Danski leta 1992 in Grčiji leta 2004, potem lahko letos tudi nam,« je poln pozitivne energije Xherdan Shaqiri.