Hrvati očitno ne bodo množično drli v Celje

Doslej prodali 87.000 vstopnic za košarkarsko EP ali dobro polovico količine, s katero bi se izognili izgubi.

Objavljeno
22. avgust 2013 02.03
Goran Dragić,Ljubljana Slovenija 18.08.2013
Eduardo Brozovič, šport
Eduardo Brozovič, šport
Ljubljana – Prireditelje evropskega prvenstva v košarki je poleg težkih časov za pokrovitelje in za obiskovalce ter še vedno odprtih vprašanj o višini finančnega vložka mest, ki bodo gostila tekmovanje, udaril tudi dvig DDV; vzel jim bo še en odstotek prihodkov. Zato z zanimanjem spremljajo prodajo vstopnic, zavedajo pa se, da je marsikaj še odprto.

Predstavnik za odnose z javnostmi eurobasketa 2013 Anže Blažič je včeraj pojasnil, da je skupaj na voljo okoli 445.000 vstopnic in da jih želijo prodati 250.000. Da ne bi zašli v izgubo, pa bi jih morali po finančnem načrtu unovčiti vsaj 145.000. Trenutno so pri številki 87.000 ali pri 60 odstotkih spodnjega mejnika. Največje zanimanje kajpada vzbujajo nastopi Slovenije in tekme za kolajne, veliko zanimanje pa vlada tudi za dvoboje uvodnega kroga na Jesenicah (Makedonija – Srbija, Litva –Srbija in Litva – Makedonija) in v Kopru. Najslabše gre pričakovano v promet tivolska skupina, v kateri se bodo merili Francija, Nemčija, Izrael, Velika Britanija, Ukrajina in Belgija, manjše razočaranje pa pomeni povpraševanje za tekme v Celju, na katerih ne bo igrala Slovenija. Računali so denimo na množičen obisk hrvaških navijačev, vendar jih zaenkrat še ni zaznati. Morda se bodo odločili za prihod v zadnjem hipu, toda tudi naši sosedje priznavajo, da je interes za košarko pri njih v zadnjem poldrugem desetletju zamrl in da so stopili v ospredje drugi športi.

Prireditelji EP računajo, da se bo prodaja vstopnic za tekme drugega kroga in četrtfinala močno pospešila, ko bodo izidi razkrili, kdo bo sploh igral v Stožicah in v katerem terminu. Zaenkrat je predvideno le, da bo Slovenija (če se bo seveda uvrstila med najboljšo dvanajsterico) vedno nastopila ob 21. uri. »Pri napovedi smo bili zelo zadržani, zato verjamem, da bo šlo v promet toliko vstopnic, kot smo predvideli. Ker imamo le tri vire prihodkov – poleg vstopnic še sofinanciranje mest gostiteljic in trženje, pri katerem nas močno omejujejo pravila FIBA –, nimamo veliko manevrskega prostora, zato poskušamo biti zelo racionalni,« je pojasnil predsednik KZS Roman Volčič in potrdil, da se bo povečanje davčnega bremena poznalo pri končnih številkah. Po prvih izračunih naj bi KZS oziroma njeno hčerinsko podjetje EP 2013 d.o.o. le pri prodaji vstopnic izgubila okoli 75.000 evrov zaradi dviga DDV z 8,5 odstotka na 9,5, podobno pa bo pri stroških izvedbe prvenstva, denimo za namestitev ekip.

»Ti podatki ne bodo pomenili razlike med finančnim uspehom in neuspehom prvenstva. Toda za KZS, ki ima v normalnih letih med dvema in tremi milijoni evrov prometa, številke zagotovo niso majhne. Bo pa toliko več dobila država, ki je izdatno podprla EP,« je ocenil predsednik košarkarske zveze, prepričan, da so storili vse, da bi privabili čim več obiskovalcev: »V inovativno promocijo prvenstva smo vložili ogromno energije, mogoče ne toliko denarja, toda mislim, da smo bili uspešni. Tudi žrebanje skupin v Postojnski jami je bilo zelo odmevno in zaenkrat gre vse po načrtu. Pohvale na račun promocije EP dobivamo od blizu in daleč, v tem trenutku pa je težko reči, kakšni bodo njeni sadovi. Smo namreč prvi, ki prodajamo vstopnice za posamezne tekme in ne za celodnevni spored na enem prizorišču, zato nimamo primerljivih podatkov s prejšnjih prvenstev. Ne moremo denimo vleči vzporednic z Litvo 2011, ko je na EP prvič nastopilo 24 reprezentanc, in ugotoviti, kako dobro smo na poti pri prodaji vstopnic.«

Ali lahko proračun vodilnih mož KZS ogrozijo tudi neusklajeni odnosi z župani? Zoran Janković je v torek vnovič zagotovil, da bo Ljubljana plačala za EP le 567.833 evrov, njegov jeseniški kolega Tomaž Tom Mencinger noče slišati o 1.598.109 evrih, kolikor bi moral poravnati, če bi pri odmeri kotizacije upoštevali višino prejetih evropskih sredstev za prenovo dvoran. Na papirju torej manjka dober milijon evrov, bo tudi v praksi?

»Pogodbe z mesti, ki bodo gostila EP, še vedno usklajujemo in jih ne bi komentiral, dokler ne bodo podpisane. Razumem pa, da so župani politiki in želijo čim več za čim manj denarja. Vesel bi bil, če bi se stvari odvijale bolj tekoče, toda po odpovedi Ptuja in Novega mesta smo morali prositi Ljubljano in Celje, naj prevzameta dve skupini, s čimer smo se znašli v nekoliko podrejenem položaju. Ampak tudi mestom ni lahko. Kopru in Jesenicam je vendarle nekoliko lažje, ker sta dobila evropska sredstva za dvorani. Zato EP zanju ne bo le strošek, ampak gre za naložbo v infrastrukturo, ki bo še dolgo v uporabi,« ocenjuje Roman Volčič.