Istanbul do kolen preplavile slovenske solze sreče

Prva kolajna in − zlata: Slovenija ugnala Srbijo brez Dragića in Dončića v finišu razburljivega finala evropskega prvenstva.

Objavljeno
18. september 2017 02.11
KOŠARKA
Eduardo Brozovič, poročevalec
Eduardo Brozovič, poročevalec

Istanbul − Slovenija, Slovenija ... Gogi, Gogi ... MVP, MVP ... Množice, ki so prihitele na finalno tekmo EP, da bi bile v živo priča zgodovinskemu dosežku, tja niso prišle zaman.

Njihovi Junaki so proti Srbiji igrali na ravni predstav, ki so jih pripeljale tako daleč, po novi zmagi zapeli Zdravljico ob bučni spremljavi ganjenih na tribunah in pozdravili podelitev lovorike za najboljšega košarkarja EP. Prejel jo je fantastični Goran Dragić, v elitno peterko pa so se uvrstili še čudežni, a tokrat poškodovani Luka Dončić, Srb Bogdan Bogdanović, Rus Aleksej Šved in Španec Pau Gasol.

Dragić kot general

Še v časih skupne države smo občudovali samozavest in pozitivno predrznost srbskih košarkarjev, ki so premagali marsikatero oviro že zaradi prepričanja, da so najboljši. Na Slovence so medtem gledali kot na marljive, vztrajne, a »neškodljive« mravljice. Letos se je zgodba obrnila in vlogo favorita v finalu so celo prepustili Slovencem, ki so do sinoči igrali bolj učinkovito in lepše. Seveda so tudi malo objokovali odsotnost Miloša Teodosića, Nikole Jokića, Nemanje Bjelice, Miroslava Raduljice in Nemanje Nedovića ter prisotnost Gorana Dragića in Luke Dončića, ki si ju nekoliko lastijo, a na naše veliko zadovoljstvo s ponosom nosita slovenski dres.

Bučno napovedanega dvoboja Dragić : Bogdanović sinoči skorajda ni bilo, velemojster iz ljubljanskih Kosez je odigral svojo tekmo v povsem drugačni orbiti kot drugi nastopajoči. Začel je nekoliko bolj zadržano ter »meril utrip« tekmecem in soigralcem, pri vodstvu z 18:13 pa je kot izkušen general uvidel, da so srbski centri zavladali pod obročema in da se mora fronta pomakniti na zunanje položaje. V prvih desetih minutah je dosegel »le« šest točk, pri zaostanku 27:28 pa uprizoril pravi »Blitzkrieg«. Srbi so pošiljali nadenj vse svoje adute, brez najmanjšega uspeha.

Luka Dončić je bil izbran v elitno peterko prvenstva. Foto: Blaž Samec/Delo.

Dragić je s pomočjo Klemna Prepeliča najprej prinesel Sloveniji vodstvo z 41:30 in nadaljeval, kot da nasprotnega moštva sploh ni na parketu. Z dvema zaporednima trojkama je že po 19 minutah igre presegel svoje dotedanje povprečje (21) na letošnjem eurobasketu za tri točke, polčas pa pričakal s 26 točkami ob metu 7:12 za dve, 2:2 za tri in prostih metih 6:6 ter štirih skokih in treh asistencah. Epskega šova še ni bilo konec. Podal se je v lov za rekordom finalnih dvobojev EP pred očmi njegovega lastnika. Srbski selektor Aleksandar Đorđević je namreč v finalu leta 1995 natresel Litvi 41 točk ob zmagi s 96:90 in presegel dosežek Grka Nikosa Galisa iz leta 1987 (40 točk ob zmagi nad Sovjetsko zvezo s 103:101 po podaljšku).

Poškodba Dončića ni zmedla Junakov

Ni mu uspelo, svoje so povzročili utrujenost in srbski obrambni komandosi. Po vodstvu z 61:49 pa je v 26. minuti (pri 63:55) Slovenija doživela hud udarec. Luka Dončić si je namreč zvil levi gleženj in šepajoč zapustil igrišče ob podpori medicinskega osebja. Brez svojega drugega najboljšega strelca in ustvarjalca je bilo moštvo obsojeno na hude čase, še posebej med trenutki Dragićevega počitka. Srbi so začutili, da se jim ponuja priložnost, in začeli so jurišati v svojem prepoznavnem agresivnem slogu. Že do 28. minute so se približali na 61:63 in ohranili apetit tudi vrniti slovenskega kapetana, ki je imel vse več težav z zgaranim mišičevjem, a pričakal konec tretje četrtine s 35 točkami.



Po 30 minutah igre se je med strelce vpisalo le šest slovenskih strelcev (tekmečevih 11), od katerih je Dončić predčasno končal tekmo, Dragića pa so vse bolj grabili krči. Po vodstvu Srbov z 78:77 in izenačenju na 80:80 je tudi njega dokončno izdalo telo, kar pa je bil očitno znak za druge člane moštva. Kapetan jih je pripeljal na prag cilja, prečkati pa so ga morali sami. Prepelič, Aleksej Nikolić, Jaka Blažič, dolgo neopazni Anthony Randolph in Gašper Vidmar so bili kos nalogi. Brez prvih zvezdnikov moštva so v finišu prekosili slovite tekmece z delnim rezultatom 13:5, v katerega je prav vsak vtkal plemenit delež. Na koncu je slovenska klop, ki ji pred EP nismo najbolj zaupali, prekosila srbsko s 36:28, izbranci Igorja Kokoškova pa so v seštevku vodili 29 minut in 20 sekund, Srbija le osem minut in 25 sekund. Pa naj kdo reče, da je uspeh nezaslužen.

Slednjič so bili Slovenci prekratki za še en rekord, za katerega pa so že vnaprej vedeli, da je nedosegljiv. Na vrhu razpredelnice prvakov stare celine z najmanj prebivalcev bodo še dolgo ostali Latvijci, ki so prišli do svojega zlata na prvem eurobasketu leta 1935 v Ženevi. Zdaj jih je 1,95 milijona, pred 82 leti pa jih bilo 1,47 milijona.

Množice, ki so prihitele na finalno tekmo EP, da bi bile v živo priča zgodovinskemu dosežku, tja niso prišle zaman. Foto: Blaž Samec/Delo