Po kolajno, tudi za minule rodove in lepšo prihodnost

Istanbul – Če so bili slovenski košarkarji v lepotici letošnjega eurobasketa kos 97 točkam Latvije, ki je pred tem niso premagali na celinskih prvenstvih, zakaj bi se ustavili danes ob 20.30? Španci imajo superizkušeno moštvo in so tako kot Dragić, Dončić & Co še vedno neporaženi, a so vendarle v zatonu in oslabljeni, izgubili pa so tudi zadnjo uradno tekmo s Slovenijo. Na poti do brona na eurobasketu 2013 so v Celju klonili z 69:78.

Šest uvrstitev v četrtfinale evropskih prvenstev, druga v polfinale, je napočil trenutek za zgodovinski podvig? Pogled na seznam dobitnic kolajn od osamosvojitve Slovenije, na katerem najdemo deset držav (če ZRJ in Srbijo štejemo kot eno), nas prepričuje, da bi lahko vrhunec prišel že kdaj prej. Ne le leta 2009, ko se je reprezentanca pod vodstvom Erazma Lorbka, Jake Lakoviča in Boštjana Nachbarja ter z Juretom Zdovcem na klopi tako približala odličju, da se bolj ne bi mogla. In če Goran Dragić in Matjaž Smodiš ne bi poškodovana opazovala odločilnih tragedij s Srbijo in Grčijo s klopi, bi jo zagotovo že imela.

Letos je prišel čas za poplačilo računov v imenu starejših rodov, ki so tlakovali pot med evropsko elito, za zdajšnje reprezentante, ki so v dosedanjih nastopih prikazali največ na jubilejnem prvenstvu, in tudi za lepšo prihodnost, saj ima slovenska košarka pod krasno fasado zelo trhle temelje v klubih. Če bodo aduti Igorja Kokoškova nadaljevali s podobno mešanico obrambne vneme, sproščene ustvarjalnosti in smrtonosne učinkovitosti, ne bodo na varnem niti zmagovalci treh od zadnjih štirih EP in od leta 2012 do danes dvakratni olimpijski podprvaki, ki jim je bila kos le selekcija največjih ameriških zvezdnikov. Boljši so tudi v seštevku dvobojev s Slovenijo na velikih tekmovanjih: zmagali so na EP 1995, 2001, 2009 in 2011 ter SP 2010, izgubili na EP 1999 in 2013.

Ko so pred dvema letoma klonili v Celju, so resda nastopili brez Pauja Gasola, a so imeli Sergia Llulla, Rudyja Fernandeza, Joseja Calderona in Victorja Claverja. Na Poljskem 2009, kjer so Španci v finalu potokli Srbe, pa so se proti Sloveniji rešili šele po podaljšku, čeprav so igrali z vsemi aduti. Ti so zdaj že osem let starejši, medtem ko od takratnega spopada v Varšavi pri Sloveniji vztraja le Goran Dragić, ki je nasul Špancem 19 točk, a predčasno končal prvenstvo zaradi poškodbe kolena. Pred svojo predzadnjo tekmo v dresu izbrane vrste ne dopušča dvoma.

»Gremo na glavo, ni druge možnosti. Pričakujem dobro tekmo z zelo kakovostnim tekmecem. Toda če želiš osvojiti odličje, moraš premagati najboljše. Še kolajna in – konec,« napoveduje slovenski kapetan pred primopredajo žezla 13 let mlajšemu Luki Dončiću, na pripravah in med EP sostanovalcu v hotelu, ki ga vedno znova navdušuje z različnima obrazoma: »Vsak dan se lahko prepričan, da je Luka še otrok, po televiziji zelo rad gleda risanke in je odkril nanizanko Prijatelji. Na igrišču pa je neverjetno odrasel, že zdaj najboljši evropski košarkar do 25. leta starosti,« pravi Dragić.

Današnji spektakel v dvorani Sinan Erdem bo imel poseben pridih za Eda Murića, saj se je po treh mesecih klubske brezposelnosti dogovoril, da bo v naslednji sezoni branil barve Anadoluja Efesa iz Istanbula. S tem bo prvič dobil priložnost za igranje v evroligi, a izgubil možnost za nastopanje v kvalifikacijah za SP 2019, ki se bodo začele že 23. novembra letos. »Napeli bomo mišice in se stepli še z najuspešnejšo evropsko reprezentanco zadnjih 15 let. Videli bomo, koliko pomenijo imena ter koliko volja in srce,« pravi Murič. Klemen Prepelič pa prikimava: »Smo šele drugi rod slovenskih košarkarjev v polfinalu, a se nočemo še ustaviti. V ponedeljek se želim vrniti v domovino s kolajno okrog vratu. Punca, oče in brat so prišli v Istanbul in obljubil sem jim, da ne bodo prišli zgolj za eno tekmo, saj bi bila škoda denarja.«