Razočaranje proti Poljski jih je podžgalo

Ljubljana – Po selitvi v Ljubljano in namestitvi v hotelu Cubo v središču mesta in neposredni bližini navijaške cone so si slovenski košarkarji privoščili sprostitveni trening v Stožicah, zvečer pa si v predpremieri ogledali v kinu film Čefurji raus! Danes bodo misli preusmerili na prvega tekmeca v drugem delu EP – Italijo.

»Po prihodu iz Celja bi se radi zahvalili vsem Slovencem za izjemno podporo. Zato nam je še toliko bolj žal za navijače, ki so stiskali pesti za naše košarkarje proti Poljski. Moštvo ni pokazalo pravega obraza in to je lahko zanj dodaten motiv pred nadaljevanjem prvenstva. Da bi devetim najbolj obremenjenim igralcem omogočili čim boljšo regeneracijo telesa po tekmah, pa smo jim zagotovili tudi terapijo v hiperbarični komori,« je včeraj poročal direktor slovenske reprezentance Matej Avanzo in kar sam načel košarkarsko temo zadnjih dveh dni. Kako je lahko moštvo tako brezdušno odigralo zadnji dvoboj v dvorani Zlatorog in razočaralo svoje privržence?

Pojasnilo, da so bili fantje utrujeni, pač ni povsem prepričljivo. Prav toliko tekem imajo v nogah tudi druge reprezentance, ki so se morale tudi v ponedeljek boriti za preboj med 12 najboljših zasedb stare celine, med njimi pa le redke razpolagajo z več kot sedmimi, osmimi kakovostnimi igralci. Slovenci medtem poudarjajo, da imajo ducat aktivnih mož v ekipni rotaciji in da jim ni treba izpostavljati nosilcev igre, kar nenazadnje potrjuje tudi pogled na statistiko EP.

Med šestdeseterico košarkarjev, ki so v uvodnih petih kolih prebili največ časa na parketu, namreč ne najdemo niti enega Slovenca. Šele na 65. mestu je Goran Dragić (v povprečju 25,6 minute na tekmo), na 87. Zoran Dragić (23,4), na 90. Boštjan Nachbar (22,8), v stoterico se je prebil samo še 97. Domen Lorbek (22,4). In četudi upoštevamo, da so naši košarkarji porabili veliko moči v pripravljalnih tekmah ter da jih nadpovprečno utrujajo tehnično-taktične pomanjkljivosti in izbrani slog igre, bi težko rekli, da imajo ob takšni minutaži pravico do izčrpanosti po petih tekmah. Prav tako pa se ponuja vprašanje, zakaj je bil proti Poljski tako minimalen učinek košarkarjev, ki v povprečju igrajo 15 minut ali manj, in teh je za polovico izbrane vrste? Imajo težave korenine res v nogah ali v glavah?

Selektor Božidar Maljković je poskušal najti odgovor: »Mi ne moremo igrati na rutino tako kot Španci. Nimamo takšne kakovosti, dobro lahko igramo šele, ko se košarkarji spustijo v obrambno prežo in prigarajo priložnost za nasprotni napad. Nekateri igrajo pod pričakovano ravnijo in zato bom morali ukrepati. Ni težava v treningu, vsi zavzeto vadijo, toda po dveh, treh izgubljenih žogah zaidemo v težave. Pripravljenih imamo še nekaj taktičnih različic. Ena od njih je hitrejši prehod v postavljen napad, ko nimamo možnosti za protinapad. Bolje moramo tudi zapirati prostor pod obročem in izgubljati manj žog ...«

Slovenija je doslej vendarle četrta najuspešnejša na EP pri skokih in sedma po povprečju prejetih točk na tekmo (68,8), glede na atletske sposobnosti in agresivnost igralcev zaostaja le pri ukradenih žogah, saj je v tej prvini šele 19. (3,8). Zato pa se tako kot pred dvema letoma v Litvi ponavljajo napadalne preglavice. Moštvo resda izgublja malo žog (10,8), s čimer zaostaja le za Gruzijo in Italijo, vendar je šele 16. po številu asistenc (12,2), 17. po izkoristku metov za dve točki (46 %), 18. pri trojkah (29 %) in 21. pri prostih metih (64 %), kar v seštevku pripelje do 19. mesta pri povprečju doseženih točk (69,4).

Na EP 2011, ko je Maljković objokoval odsotnost Boštjana Nachbarja, Domna Lorbka in Nebojše Joksimovića, je bila Slovenija na koncu le za odtenek manj učinkovita (68,6 točke), kot je trenutno, toda v prvem krogu tekmovanja v Litvi je bilo njeno povprečje 71,2 točke. »V današnji košarki ni lahko doseči vrhunskega rezultata, zlasti ob takšnem tekmovalnem sistemu. Zato sem srečen, ker smo v drugem krogu EP. Številne dobre ekipe so se že vrnile domov,« ostaja pozitivno naravnan selektor.