Srbsko reprezentanco tepejo »slovenske« težave

Ljubljana – Slovenska reprezentanca bo v nedeljo imela za seboj že pet pripravljalnih dvobojev, medtem ko njeni tekmeci na EP šele načrtujejo prve: Hrvati se bodo preizkusili 6. t. m., Gruzinci in Poljaki 7., Španci 13., Čehi pa 16. t. m. Konec tedna bodo na tridnevnem turnirju v Celju doživele ognjeni krst Latvija, Srbija in Turčija.

Božidar Maljković v dvorani Zlatorog bržkone še ne bo mogel računati na kapetana Jako Lakoviča, ki po torkovi selitvi izbrane vrste v Zreče še vedno vadi s prilagojeno obremenitvijo zaradi poškodbe hrbtne mišice. Zato bo s starim prijateljem Dušanom Ivkovićem zagotovo rekel kakšno o tem, kako težko je v sodobnih časih voditi državno selekcijo. Srbski selektor ima pač še več težav kot slovenski.

Zadnji reprezentančni mandat skoraj 70-letnega Ivkovića, ki je s SFR Jugoslavijo osvojil zlate kolajne na SP 1990, EP 1989 in 1991 ter srebrno na OI 1988, z ZR Jugoslavijo pa prvo mesto na EP 1995, se je resda začel sanjsko. Leta 2009 se je pred celinskim prvenstvom na Poljskem zavestno odpovedal kopici razvajenih asov in močno pomlajeno zasedbo Srbije popeljal do srebrnega odličja za nepremagljivimi Španci. Odličnemu začetku pa je sledilo vse slabše nadaljevanje. Srbi so na SP 2010 zasedli četrto mesto za ZDA, Turčijo in Litvo, na lanskem EP pa so okusili več porazov kot zmag (5:6) in za konec klonili proti Sloveniji v tekmi za 7. mesto. Letos so po nizu odpovedi zaradi najrazličnejših razlogov, pri katerih so igralci prikazali še več domišljije kot slovenski papirnati kandidati za reprezentanco, celo komajda zbrali moštvo.

Na uvodnem ciklusu priprav v Beogradu je imel Dušan Ivković na voljo le enajst mož, pa tudi po selitvi v Kranjsko Goro in zdaj v Rogaško Slatino najdemo med reprezentančnimi kandidati le tri udeležence zadnjih dveh EP: centra CSKA Nenada Krstića, krilo Nemanjo Bjelico, ki se je letos preselil iz Laborala Kutxe k Fenerbahčeju, in organizatorja igre Stefana Markovića (Valencia). Da bi se jim lahko pridružil ideolog izbrane vrste Miloš Teodosić, ki si je maja poškodoval mečno mišico v dresu CSKA, pa je vse manj možnosti. »V Sloveniji imamo izvrstne razmere za vadbo, pohvaliti pa moram tudi košarkarje za marljivost. Doslej smo v celoti uresničili načrt priprav, zato sem zelo zadovoljen. Skrbi pa me zdravstveno stanje reprezentantov,« poudarja Ivković, ki se je po lanskem zmagoslavju Olympiakosa v evroligi in grškem prvenstvu umaknil iz klubske košarke in osredotočil na delo s srbsko izbrano vrsto. Zato bi želel videti, da bi košarkarji kazali podobno navdušenje nad državnimi barvami.

»Po zadnjih informacijah reprezentančnega zdravnika se nam Teodosić ne bo pridružil tako hitro, kot smo pričakovali. Če se bo njegovo okrevanje tako zapletlo, da bi prišel pod vprašaj nastop na EP, bi to pomenilo hud udarec za naše moštvo. Organizator igre, kakršen je Miloš, je nenadomestljiv, njegove izkušnje bi nam ogromno pomenile že v pripravljalnem obdobju, med katerim uvajamo v reprezentanco številne novince. Njegovo sodelovanje s kapetanom Krstićem pri sodelovanju 2:2 je bilo namreč temelj srbske igre,« pravi izkušeni selektor, ki se je moral sprijazniti tudi z zdravstvenimi tegobami nadomestnih reprezentantov.

Potem ko za vlogo krilnega centra odpadli Duško Savanović, Novica Veličković, Zoran Erceg in Milan Mačvan, se je na pripravah poškodoval še krilni center Radničkega Stefan Birćević, tako da je moral vskočiti mladi Luka Mitrović iz Crvene zvezde. In zdaj imajo celo ljubitelji športa v Srbiji težave, ko morajo ugibati, kdo so nekateri fantje, ki bodo letos nosili državni dres. Z izjemo Krstića, Markovića, Bjelice, Vladimirja Lučića, ki je iz Partizana prestopil k Valencii, Raška Katića (Crvena zvezda), Nemanje Nedovića (Lietuvos rytas), Bojana Bogdanovića, Dejana Muslija, Đorđa Gagića (vsi Partizan) in Vladimirja Štimca (Banvit) jih pač poznajo le izraziti eksperti za košarko.

Mednje sodi tudi nekdanji jugoslovanski reprezentant in zdajšnji košarkarski agent Zoran Savić, ki vztraja, da lahko Srbija osvoji kolajno na EP: »Okoliščine me spominjajo na prvenstvo pred štirimi leti. Na Poljskem ni nihče računal na nas, takrat pa je najlažje priti do uspeha.«