Tiskane izdaje
Jesenice – Danes se bo v Podmežakli začela končnica v INL (uvodna tekma četrtfinala s Kitzbühlom bo ob 19. uri), toda marsikomu v hokejsko zapriseženem okolju misli uhajajo k naslednji sezoni in zdaj že glasni napovedi vrnitve železarjev v EBEL. Ni več skrivnost, da je k projektu zelo jasno pristopil tudi Matjaž Rakovec, predsednik HZS.
Če bi na hitro strnili razdelitev oblasti v slovenskem hokejskem prostoru, bi za vladarje lahko določili Rakovca pri novem jeseniškem projektu, Marka Popoviča pri Olimpiji in Dejana Kontreca pri izbrani reprezentančni vrsti. Jasno je na papirju zapisana le vloga vodilnega pri ljubljanskem klubu, a zadnje sosledje dogodkov razkriva viden vpliv predsednika zveze v kraju državnih prvakov ter Kontreca, ko gre za logistično vodenje sedanjega roda risov.
Reprezentančna zgodba po strokovni plati pripada Niku Zupančiču, a organizacijske zamisli, nazadnje tudi to o prevozih z vlakom in o koledarju priprav in tekmah pred osrednjima etapama sezone, aprilskim svetovnim prvenstvom skupine B ter septembrskimi olimpijskimi kvalifikacijami, vsekakor vodi Kontrec.
In Rakovec, predsednik HZS? Njegov daljši pogovor z Anžetom Pogačarjem, predsednikom jeseniškega kluba, v soboto v Innsbrucku nikakor ni bil naključen. Sam namreč prevzema zelo pomembno vlogo pri sestavljanju novega projekta, za katerim je na Jesenicah več struj in posledično tudi posameznikov. Dokler jih bo poskusil združiti, je to lahko dobrodošlo, seveda pa se porajajo dvomi, ali ne bo predstavnik krovne organizacije stopil pretirano daleč in se usedel še na stol klubske zgodbe.
»Jesenice so že plačale 5000 evrov za uvodno prijavo sezone EBEL, zdaj morajo dodati naslednji znesek,« nam je po vrnitvi s Tirolske povedal Rakovec, potrdil, da se je tudi že pogovarjal o še bolj okrepljenem sodelovanju z vodilnimi iz Slovenske industrije jekla in Acronija, nato pa nam je tudi razkril vsoto denarja, ki bi jo novi jeseniški klub potreboval za nemoteno delovanje v elitni avstrijski družbi: »Proračun sredstev pokroviteljev bi znašal vsaj 800.000 evrov.« Brez skupno poldrugega milijona si ne gre predstavljati konkurenčne zgodbe Jesenic v EBEL, kajpak bodo zato nujni tudi drugi prihodki.
»Pri Acroniju so pripravljeni sodelovati z višjim prispevkom kot zdaj v INL, toda le, če bo delež drugih v lokalni skupnosti, torej tudi manjših pokroviteljev, izdatnejši kot doslej,« omenja prvi mož HZS, za katerega Miha Rebolj, predsednik kluba jeseniških mlajših selekcij, zatrjuje, da ne bo nikakršnih težav, dokler bo le povezovalec med različnimi pristopi za vrnitev profesionalnega moštva v Podmežaklo. »Povsem jasno mi je, da se Matjaž Rakovec zaveda, da v Sloveniji ni svetle prihodnosti, če ne bomo imeli Jesenic in Olimpije na najvišji ravni regionalnega tekmovanja. Kako pa bodo vloge posameznikov razdeljene v novi jeseniški zgodbi, še ni znano. Prihajajoči dnevi prinašajo nove sestanke,« je omenil Rebolj, tudi podžupan Jesenic, ob vprašanjih, ali je tudi sam vpleten v novo zgodbo ter kako vidno lahko prvi funkcionar zveze vpliva na delovanje kluba.
Rakovec in Kontrec sta si prislužila lepe točke na Jesenicah, ko sta jih poleti 2012 reševala pred izginotjem s hokejskega zemljevida, skrb prvega, da ne bi ostali brez igralcev za prihodnost, je tudi zdaj razumljiva. A obenem mora biti ta prihodnost jasno začrtana. Res pa je tudi, da čas neusmiljeno beži. Tako je bilo Matjažu Kopitarju, predvidoma športnemu direktorju novih Jesenic, čakanja že dovolj, zato se bo v naslednji sezoni preselil v Švico. Precej vprašajev je še v zraku, načrte in želje ohranjajo Rebolj, Anže Pogačar, Tomaž Razingar, Gaber Glavič. Slednji sicer skupaj z Alešem Sodjo vodi zelo obetaven rod 16- in 17-letnih hokejistov v Podmežakli, prepričljivo vodilnih v svoji skupini mladinske EBEL (Jesenice 64, KAC 48, Triglav Olimpija 37 itn.). Toda ti hrepenijo po vzornikih v svojem okolju. Imeli pa bi jih le, če bi se železarsko mesto vrnilo v elitno avstrijsko družbo. V kateri bo morda v prihodnji sezoni 16 moštev, po 8 v vsaki skupini.
