Brez legend si težko predstavlja SP

Maribor – Današnja nedelja je za skupino slovenskih kandidatov za nastop na SP v hokeju (to bo letos od 3. do 19. maja v Stockholmu in Helsinkih) še prosta, jutri ob 9. uri pa se bodo risi spet zbrali v Mariboru. Izbrani vrsti se bosta pridružila Andrej Tavželj in Mitja Robar ter okrepila branilce, med katerimi je nazadnje izstopal Blaž Gregorc.

Občasnim spremljevalcem slovenskega hokejskega utripa triindvajsetletni postavni branilec (190 cm, 93 kg) ni preveč znan, saj se doma ni uveljavljal pri naših tradicionalno dveh vodilnih klubih v Podmežakli in Tivoliju ter tako niti ni preizkušal ledenih ploskev v razširjeni avstrijski ligi. Že kot obetavnega najstnika ga je športna pot z Bleda odpeljala v Skandinavijo, zanj je bila tako kot nekoč za Anžeta Kopitarja pred odhodom v NHL odskočna deska Södertälje na Švedskem. V tej deželi izjemnih hokejistov je nato igral pri še dveh klubih, v zadnji zimi pa se je preselil v najvišji danski ligaški razred in pri moštvu Odenseja s soigralci zasedel 4. mesto. V naslednji sezoni naj bi po prvih vesteh, ki so jih razkrili nekateri evropski hokejski portali, igral na Norveškem, a v Mariboru nam je to zanikal: »Ne vem, od kod so prišle takšne informacije, vsekakor pa niso resnične. Tudi s svojimi zadnjimi delodajalci sem se pogovarjal o novi pogodbi, res pa je, da bi rad zamenjal okolje.«

Tako mu še ni jasno, kdaj bo vstopil v sezono 2013/14, a ta čas ga precej bolj zanima reprezentančna zgodba, v kateri mu bo – tudi sodeč po zadnji mariborski tekmi s Kazahstanom – pripadla pomembna vloga. S ploščkom je zbran, o njegovih sposobnostih ni dvoma, ohranja hladnokrvnost, kar je sploh značilnost novega roda slovenskih branilcev, h katerim se bosta tako jutri vrnila francoski prvak Tavželj in nemški polfinalist Robar, zadnji pa bo na zboru Aleš Kranjc, saj se bo danes zanj (kot tudi slovenskega soigralca v napadu Roka Tičarja) pri moštvu Kölna začel finale nemškega prvenstva proti Berlinu.

»Ko sem igral prvo tekmo proti Kazahstanu, sem se še malo 'lovil' po ledu, saj je bil sistem igre pri danskem moštvu, kjer sem preživel klubsko sezono, drugačen. A že drugič sem se počutil precej bolje in tako se zdaj že prav veselim nadaljevanja priprav in novih tekem. »Najsi igramo s Kazahstanom tako kot nazadnje ali pa z Italijo in Avstrijo, drugima dvema tekmicama v tem pripravljalnem obdobju, nam prav vsaka preizkušnja dobro dene. Zdaj je čas za umirjeno delo in izboljšavo tistega, pri čemer še ne blestimo,« pravi Gregorc in prikima opazki o neučinkovitosti z igralcem več na ledu: »Res je, čeprav smo nazadnje ugnali močne Kazahstance, smo si zaslužili tako pohvalo kot tudi opozorilo. Tisti, ki smo na ledu v trenutkih številčne premoči, se trudimo po najboljših močeh in le upam, da bomo v prihajajočih dneh ter seveda nato na svetovnem prvenstvu učinkovitejši.«

Obenem se branilec zaveda pomembnosti navzočnosti naše udarne postave. Slovenija pač nima široke baze konkurenčnih reprezentantov, zato je preplah v zadnjih dneh, ko so se po vrsti poškodovali Marcel Rodman, Tomaž Razingar in David Rodman, razumljiv. »Predvsem Marcel in Tomaž sta že legendi te izbrane vrste. Težko si predstavljam, da ju ne bi bilo v slačilnici na SP. Tudi Davida bi seveda hudo pogrešali,« ne skriva pred prihajajočim tednom, ko sta pred risi sklepni mariborski preizkušnji, v petek in soboto proti Avstriji.