Dahlemova zadnja tivolska večerja

Ljubljana – V Olimpijinem hokejskem taboru so včeraj sklenili poglavje, dolgo poldrugo leto. Po sinočnji tekmi, na kateri so se zmaji prav spodobno uprli favoriziranim tekmecem iz Celovca, se je od moštva in Tivolija poslovil prvi nemški trener doslej pri tem klubu, Fabian Dahlem. Nov izziv bo predvidoma našel v domovini, Olimpijo bo poslej vodil Bojan Zajc.

Med sezono se je marsikdo od rednih spremljevalcev tivolskega hokejskega utripa večkrat spraševal, kako dolgo bo še trajalo potrpljenje res vztrajnega nemškega strokovnjaka pri klubu, kjer bitka s hudimi dolgovi iz preteklosti še naprej traja, moštvo pa brez ustreznih tujih okrepitev preprosto ni sposobno za kaj več kot zgolj stransko vlogo v razširjeni avstrijski ligaški zgodbi. V boju za preživetje si navzlic visokemu vložku ambiciozni klubski predsednik Marko Popovič ne zna predstavljati hokeja v Ljubljani brez EBEL, a komaj se mu je vrnil vsaj kanček optimizma ob prvi konkretni napovedi jeseniškega kluba, da bo poskusilo vstopiti v to tekmovanje in med drugim vrniti tudi stari dobri derbi, že se je znašel v novih skrbeh. Danes ob 9. uri zjutraj se bo sestalo vodstvo kluba in razpravljalo o prihodnosti; če res ne bo kakšno nove senzacije, bo moštvo do konca sezone vodil dosedanji pomočnik Bojan Zajc, nekoč tudi že prvi trener ljubljanske zasedbe, za naloge športnega direktorja, ki so prav tako pripadale Nemcu, pa je najresnejši kandidat Jože Kovač, že doslej vodja moštva in obenem med najresnejšimi predsednikovimi kandidati za direktorsko vlogo v naslednji sezoni.

Dahlem pa preprosto ni več zdržal. Trenersko pot bo najbrž res nadaljeval v domovini, v drugoligaškem razredu nemškega hokeja, res pa je tudi, da so sinoči spletne klepetalnice v naši severni soseščini že razkrivale govorice, da ga bomo kmalu spet videli v EBEL, in sicer na trenerski klopi bodisi katerega od avstrijskih klubov bodisi katerega od napovedovanih novincev prihodnje sezone, med katerimi so zunaj avstrijskih meja Miskolc in Budapest (oba Mad), Renon (Ita) in – kot smo zapisali – SIJ Acroni Jesenice.

»Počutim se pravzaprav grozno, saj zapuščam to imenitno skupino fantov, marljivega predsednika in Olimpijo, ki jo bom še naprej imel rad,« je v čustvenem govoru s poročevalci, na trenutke podobnem tudi Kopitarjevem lani na Češkem ob odhodu s selektorskega mesta risov, poudaril Bavarec. Njegova priljubljenost je v Ljubljani nihala, skupina obiskovalcev je zaradi slabih rezultatov že večkrat zahtevala njegov odhod, kar je jasno zapisala tudi na transparentu, toda prav nihče mu ni mogel očitati izjemne zagnanosti v okolju, v katerem bi marsikateri tujec že zdavnaj pobral šila in kopita. »Boljšega naslednika od Bojana Zajca, izjemno pripadnega temu klubu, si kar ne bi mogel želeti. Prepričan sem, da bo dobro delal, uspešno vodil moštvo tudi k naslovu državnih prvakov, zdaj najpomembnejšemu cilju,« je še sinoči omenil trener po svoji zadnji tekmi na Olimpijini klopi, ko sicer še ni bilo uradno potrjeno, da ga bo res nasledil naš dolgoletni reprezentant in pozneje član tivolskega strokovnega štaba.

Zmaji so sicer včeraj, povrhu spet brez tujcev in s krepko pomlajenim moštvom, prikazali eno boljših predstav v zadnjih tednih, po 40 minutah ohranjali celo remi, dotlej zapravili tudi nekaj zrelih priložnosti, med drugim je Gregor Koblar zadel vratnico, gol odločitve pa je zabil madžarski reprezentant Istvan Sofron, okrepitev Celovčanov pred tem drugim delom sezone.