Drugi razred kot rešilna bilka

Ljubljana – Tudi bolj površnim spremljevalcem hokeja pri nas je znano, da slovenska klubska scena leži daleč od nekdanje ravni. A vseeno je drugi ljubljansko-jeseniški derbi v sezoni za točke AHL v marsičem spominjal na preteklost: spet je bilo čutiti naboj, napetost, živčnost, opaziti malenkosti, ki odločajo o zmagovalcu.

Vseskozi v tem sredinem večeru, ki je v Tivoli privabil dvatisočglavo množico, pa se je prepletalo razmišljanje o ravni tekmovanja, ki tudi organizacijsko nikakor ni na stopnji EBEL, toda za tradicionalno dve največji slovenski hokejski moštvi predstavlja rešilno bilko.

V AHL pač ni tako zvenečih tujih okrepitev, v ljubljanskem taboru si jih povrh sploh še niso omislili, sojenje je, kar je pokazal prav ta derbi, na nižji ravni, nenazadnje pa tudi tehnične zahteve vodstva lige ne omogočajo popolnega spektakla. To pa je razgrnil tudi zadnji sredin primer dveh jeseniških golov, drugega in četrtega. Če bi tu tako kot v EBEL vodstvo tekmovanja zahtevalo v kočljivih trenutkih sodniški pregled posnetkov akcij, bi moža v progastih dresih zlahka spoznala svoji napaki tako o nepravilno dosojenem golu za vodstvo železarjev z 2:0 kot tudi pozneje nepravilno razveljavljenem za državne prvake. A tako je ob koncu ostalo pri zmagi gostov z Jesenic s 3:2, odločil je širši nabor igralcev, med katerimi jih je vendarle nekaj z izkušnjami iz prejšnje sezone AHL. Zmaji, resda v tej sezoni s tretjino višjim proračunom od svojih gorenjskih tekmecev, pa so v tem tekmovanju še novinci.

Toda rokave so krepko zavihali in prav delo je tisto, kar najbolj zanima novo ambiciozno vodstvo s prvim strategom in obenem operativcem Tomažem Vnukom ter slačilnico s trenerjem Andrejem Brodnikom. Slednji tudi to sredo ni hotel razpredati niti o sodnikih niti o ožji bazi igralcev. »Na koncu šteje le doseženo na ledu, moramo namenjati pozornost le našemu pristopu, sleherni vložek bo prej ali slej nagrajen,« je prepričan. Dva tesna poraza s Feldkirchom in z Jesenicami nista spremenila ničesar v njegovem razmišljanju, z igralci se bo temeljito lotil lova za točkami na še dveh domačih tekmah v tem nizu, jutri z Neumarktom in nato v sredo, 1. novembra, z Vipitenom.

Jeseničani pa so se z novo zmago utrdili tik pod vrhom lestvice, zaenkrat zelo uspešno krmarijo med valovi nepredvidljivega tekmovanja. Tudi v Podmežakli so se načrtno lotili dela, Gaber Glavič, prvič v vlogi glavnega trenerja članskega moštva, suvereno in odločno ohranja dobro ozračje v moštvu, na ledu pa njegovi igralci kažejo precej ustvarjalnosti in tudi všečne dinamike. Igra železarjev ponuja veliko drsanja, oba tujca, vratar Clarke Saunders in napadalec Markus Piispanen, potrjujeta (visoka) pričakovanja.

Sicer niti železarji niti zmaji ne sodijo v EBEL, so pač soočeni z drugorazrednim tekmovanjem. Resda po avstrijskih notah spodobno urejenim, a vendarle zaradi nižjega vložka tako pri klubih kot v sami ligi tudi s primanjkljaji. A zaenkrat je tako. In tako bo tudi ostalo, dokler ne bo kakšnega res močnega denarnega priliva, ki bi slovenskima moštvoma spet odškrnil dveri elitne družbe …