Tiskane izdaje
S soigralci vam ni bilo dolgčas v teh dneh turnirja. Kako bi ga ocenili?
Končna ocena mora biti pozitivna. Če bi nam namreč nekdo pred začetkom napovedal, da proti uglednem tekmecem ne bomo niti enkrat izgubili po 60 minutah, bi takšno ponudbo pri priči sprejeli. Drži, na zadnji tekmi se nam je poznala utrujenost, štirje nastopi v štirih dneh, torej vključno s tisto prijateljsko tekmo s Švico pred turnirjem, so opravili svoje. In prav ta izčrpanost nam je tudi odnesla zadnjo zmago v rednem delu. Dobili smo štiri poceni gole in tako nismo ovrednotili naše aktivne igre na tekmečevi polovici. A nič hudega - z vsem, kar smo v zadnjih dneh pokazali na tivolskem ledu, smo lahko zadovoljni.
Predvsem pa vi, saj so vas po koncu izbrali za najboljšega igralca turnirja.
Zadovoljen sem s svojimi predstavami v Tivoliju, kar je nenazadnje razkrila tudi statistika. Reprezentančni dres ti ponavadi ponudi poseben izziv, res pa to pot ni bilo časa za posebne priprave, saj sem tik pred prihodom v Slovenijo igral pri svojem klubu na Švedskem.
Pa vendarle je opazen premik navzgor, ko gre za vaš učinek pri slovenski reprezentanci. Na zadnjih treh velikih tekmovanjih, letošnjem SP elitnega razreda ter prejšnjih dveh v skupini B, niste uresničili pričakovanj vloge enega udarnih adutov moštva. Zakaj?
Težko ocenjujem, res pa je, da mi na omenjenih prvenstvih ni šlo po načrtih. Vedno med sezono garaš za to, da bi bil najbolje pripravljen prav na najpomembnejših tekmah. Včasih se ti uresniči, včasih pač ne. Takšen je šport. Prepletajo se nepredvidljivi dejavniki, trudiš se, pa ni nujno, da to zadostuje za uspeh.
Toda zdi se, da boste zdaj lažje v reprezentanci uresničevali visoke cilje, saj novemu rodu pripada zelo vidna vloga. Se strinjate?
Mlajši igralci prodirajo k našemu moštvu, njihov hokej je dejansko lep in ustvarjalen. Za reprezentanco je to čudovito, vsak si želi, da bi imel široko paleto kakovostnih igralcev.
Vi ste prvič doslej v sezono vstopili na Švedskem. Kakšni so vtisi po treh mesecih nastopanja na evropskem severu?
Gre za drugačen sistem igre, kot smo ga vajeni v EBEL, predvsem pa je hitrost na višji ravni. Zato moraš na ledu hitreje ukrepati, oddajati plošček, pozorno spremljati igro. Priznam, približno deset tekem sem potreboval za privajanje. Zdaj je vse v najlepšem redu, a zavedam se, da bi v prihodnje lahko igral še bolje.
Po dolgih letih niste več skupaj v moštvu z bratom Marcelom.
Drži, sedem let sva igrala drug ob drugem, žal je zdaj drugače. Letos sva pač morala ubrati vsak svojo pot, kar pa je zame zdaj spet nov trenutek na športni poti, ko moram igrati v drugačnem okolju od prejšnjega in brez bratove pomoči na ledu.
Sicer pa igrate pri Oskarshamnu v drugem ligaškem razredu na Švedskem. Kakšne so možnosti, da bi prestopili h kateremu od klubov najvišjega razreda?
V tej sezoni ne bo šlo, ker pri mojem sedanjem moštvu merimo na končnico. Zato, kolikor vem, ne bi nikogar spustili kam drugam. Zagotovo pa bi si v prihodnje z dobrimi igrami lahko odprl vrata tudi kakšnega od najuglednejših švedskih klubov.
Vam je všeč na evropskem severu?
Po hokejski plati zelo, drugače se še privajam. Na severu sem z ženo in hčerko, pa mi je lažje. Moram pa reči, da mi je bilo na Dunaju lepše živeti kot na Švedskem.
Naslednjič se boste v Slovenijo predvidoma vrnili pomladi. Takrat bo v središču pozornosti domačih hokejskih zanesenjakov SP skupine B. Odskočna deska s tega decembrskega turnirja je spodbudna, a kje se še skrivajo rezerve na poti k uresničitvi cilja in vrnitvi v najvišji svetovni razred?
Predvsem moramo ohranjati discipliniranost in odgovornost na ledu. Na prvenstvu ne bo preprosto odigrati pet tekem v sedmih dneh, toda če bi se le izognili nihanjem v igri, bi se že močno približali cilju.
