Ljubljana – Hokejska Slovenija v novi zimi prav blizu ne bo imela vrhunskih dogodkov. Doma ne bo več tekem za točke EBEL, v sosednjem Zagrebu je napočil konec zgodbe o udeležbi v prestižnem razširjenem ruskem prvenstvu (KHL). V tem tekmovanju bo precej sprememb kot tudi vprašajev o učinku štirih slovenskih risov pri svojih delodajalcih.
Ko je bilo pomladi na dlani, da bo naš reprezentančni kapetan Jan Muršak zapustil sloviti moskovski CSKA, je bilo jasno, da vodilna in najuglednejša moštva tekmovanja ne bodo imela več slovenskega hokejista. Mariborčan se bo namreč preselil v Nižnij Novgorod, tam bo poslej skupaj z gorenjskim soigralcem iz reprezentance Žigo Jegličem. Gre za ambiciozno hokejsko okolje ob Volgi, a kluba niti po tradiciji niti po vložku zadnjih let nikakor ne gre šteti vštric z izbrano elito, h kateri sodijo moskovska moštva (CSKA, Dinamo, Spartak), šampionska zasedba iz St. Peterburga, bogati Magnitogorsk, Kazan, Ufa, Omsk ali po letalski tragediji izpred šestih letih zdaj spet prebujeni Jaroslavl. O tem, da bosta Slovenca v novem okolju pod posebnim drobnogledom, pa sploh ni dvoma: Muršak kot dosedanji vidni član vrhunske zasedbe CSKA, Jeglič pa kot ljubljenec občinstva v Bratislavi, ki sploh velja za najbolj vzneseno v ligi.
Slovan je ob navzočnosti omenjenega risa in nekoč ob njem še Roka Tičarja, zdaj člana Jekaterinburga, pogosto privabil na svoje tekme obiskovalce iz Slovenije, ki pa naj tudi v prihodnje ne bi povsem izginili iz prikupne bratislavske ledne arene z nekaj več kot 10.000 sedeži. Za naše zanesenjake je zdaj, ko na zemljevidu KHL ni več Zagreba, prav slovaška metropola najbližje, kar zadeva hokejske tekme najvišje kakovostni ravni na stari celini. Sporeda nove sezone še ni, a če bo Slovan v dneh gostovanja slovenske nogometne reprezentance v kvalifikacijah za SP na Slovaškem (tekma v Trnavi bo 1. septembra) igral doma, bo tudi to lepa priložnost za obisk dvorane, v kateri so risi pred šestimi leti igrali na svetovnem prvenstvu, radi pa bi bili udeleženci tudi naslednjega šampionata v tej zapriseženi hokejski deželi, pomladi 2019.
Kako pa bo pri Slovanu v prihodnje, še ni jasno. Med zadnjimi podatki o največjih dolžnikih med klubi v KHL, ni bilo prav spodbudno, da so najbolj zamujali pri izplačilih igralcev dosedanji Jegličevi delodajalci v Bratislavi ter Saboličevi v Vladivostoku. Pri slednjem so igralci tudi po tri mesece čakali na dohodke, pri Slovanu celo po štiri. Zato je med privrženci teh dveh moštev že navzoč strah, da tekem KHL ne bodo več spremljali. Vodstvo tekmovanja namreč napoveduje, da bo strateška usmeritev omejena na 24 klubov v ligi, nazadnje jih je bilo 29, v naslednji sezoni bosta dva manj, poleg Medveščaka ne bo več Metalurga iz Novokuznjecka.
Stroka si želi kakovostno in izenačeno tekmovanje, v trženjskem delu sanjajo o širših razsežnostih pretoka denarja, kot jih denimo ponuja Slovaška, sicer nesporno hokejsko okolje. Ruski vladarji lige si želijo prodreti na britanski otok. Tam, kjer domujejo nogomet, ragbi in kriket, seveda hokej nikakor ne privablja posebne pozornosti, toda London je kot izjemna metropola in tudi prebivališče številnih bogatih priseljencev iz dežel nekdanjega sovjetskega prostora močno podčrtan kot želeno novo prizorišče v KHL, predvidoma od sezone 2018/19. In pri tem ni naključno, da vodilni britanski hokejski klub Nottingham že zdaj predstavlja bazo za črpanje igralcev. In trenerska stroka? Ta bi se lahko preselila iz Edinburgha, kajti moštvo zdaj tam vodi Dmitrij Hristič, sloviti Ukrajinec z več kot 800 nastopi v NHL, sodeluje pa z Dariusom Kasparajtisem (Lit) in Andrejem Nikolišinom (Rus), za katerima je prav tako imenitna kariera onstran Atlantika.