Iz Washingtona pod domače žaromete

Pred dobrima dvema letoma je na olimpijskih igrah v domačem Sočiju ruska reprezentanca predstavila poker hokejskih asov, med četverico – Ilja Kovaljčuk, Jevgenij Maljkin, Aleksandr Ovečkin in Pavel Dacjuk – sta zdaj na prvenstvu v Moskvi zadnja dva. Dacjuk, kapetan moštva, je od prvega dne z izbrano vrsto, ko pa se je tej pridružil še Ovečkin, je optimizma med gostitelji še več. Eden vodilnih zvezdnikov NHL je v četrtfinalu prispeval svoj prvi gol.

Otroka cenjene hokejske šole moskovskega Dinama, v kateri so se nekoč prvih veščin na ledu učili tudi Aleksandr Maljcev, Zinetula Biljaletdinov, Aleksej Žamnov in Maksim Afinogenov, so hitro opazili lovci na talente iz severnoameriškega prostora, na naboru 2004 ga je doletela čast št. 1, privabili so ga v metropolo ZDA. Slačilnice z oznako Washington Capitals od svoje prve tekme v NHL, jeseni 2005, z izjemo prekinitev tekmovanja ni več zapuščal. Enajst let vztraja pri delodajalcih brez veličastne preteklosti med severnoameriško elito, a iz leta v leto bolj prepoznavno zgodbo prav zaradi navzočnosti sijajnega ruskega napadalca.

Pri ponosnem Moskovčanu jabolko ni padlo daleč od drevesa, športni geni so na dlani – oče je bil nogometaš, mati je s košarkarsko reprezentanco Sovjetske zveze osvojila dve zlati olimpijski kolajni, v Montrealu leta 1976 in štiri leta pozneje v domači Moskvi. Pripada tisti skupini ruskih zvezdnikov v NHL, ki jim ni nikdar težko obleči reprezentančnega dresa, kar se je uresničilo tudi v teh dneh. Zanj ni izgovora, in čeprav je bilo potrtosti ob slovesu Washingtona po prvem krogu končnice precej – ambicije tega moštva, prepričljivo prvega v ligaškem delu vzhodne konference, so bile v tej sezoni zelo opazne –, se je pri priči odpravil domov in energijo preusmeril k svetovnemu prvenstvu. Zanj je to že 11. po vrsti. »Drži, vedno znova se rad pridružim reprezentančnemu moštvu,« je bil redkobeseden ob prihodu v Moskvo. Dresi z njegovim imenom gredo zdaj v prodajalnah spominkov za med, evforijo je v pričakovanju sklepni konec tedna in za začetek v polfinalu s Finci še več kot v prejšnjih dneh.

Ovečkina po četrtfinalni tekmi z Nemčijo ni bilo med poročevalci, kar pa niti ne preseneča. Reprezentanci vedno znova rad pomaga, ne spada pa med tiste hokejiste, ki bi se vsak dan ustavljali v posebnem prostoru za pogovore z novinarji. Resda pri tem moštvu ohranja izjemen ugled, a vsaj v zadnjih tednih je bila predvsem po žarometi zelo učinkovita naveza Panarin-Šipačjov-Dadonov. Selektor Oleg Znarok je spretno poskrbel za »zmes« znanja iz KHL in NHL – Šipačjov in Dadonov prihajata iz najbogatejšega ruskega kluba, SKA iz St. Peterburga, Dadonov je udarni up prihodnosti v Chicagu –, Ovečkinov prihod predstavlja le še smetano na torti ruskih hokejskih ambicij. Tako po trženju kot tudi po kakovosti na ledu.

Zdaj domača športna javnost na prizorišču 80. svetovnega prvenstva od prvega zvezdnika pričakuje dodano vrednost, močno jo bo rusko moštvo potrebovalo že proti Finski, saj spomini na tekme s sosedi gostiteljem ne privabljajo nasmeha. Nazadnje, ko je Moskva gostila najboljše hokejske reprezentance, maja 2007, so zahodni sosedje ustavili domače moštvo prav v polfinalu, dvoboj s Finsko je bil za Rusijo usoden tudi v Sočiju, v četrtfinalni predstavi olimpijskih iger.

»Spet bo zelo zahtevno igrati s Finci, saj med prvenstvom večkrat zamenjajo slog hokeja. So nepredvidljivi, potrpežljivo počakajo na napake tekmecev, takrat pa so ostri kot finski nož,« je ocenil Vladimir Krikunov, strokovnjak izjemne preteklosti, saj je poleg slovenske izbrane vrste kot selektor vodil še reprezentance Belorusije, Rusije in Kazahstana. Razplet prvenstva pa bo pozorno spremljal tudi Jevgenij Maljkin. Njegova zgodba je onstran Atlantika podobna Ovečkinovi, pri svojem moštvu v Pittsburghu uživa izjemen ugled, le da zanj sezone v NHL še ni konec, Pingvini se namreč v konferenčnem finalu borijo za nastop v sklepni seriji Stanleyjevega pokala.

»Vseeno pa mi ne uidejo podrobnosti dogajanja v domovini. Prvenstvo vedno rad spremljam, zdaj pa še posebej, ko naša reprezetanca igra v Moskvi. Sanjsko bi bilo, ko bi se v finalu pomerili s Kanado. Ta vedno znova v Evropi predstavi imenitno reprezentanco, toda tukaj ni končnice kot v NHL, ko imaš tudi nekaj popravnih izpitov. V enem dvoboju je mogoče prav vse, če bomo učinkoviti, se lahko veselimo naslova,« je optimistično sporočil rojakom.