Kam je izginil odnos do zeleno-belega dresa?

Jesenice – Običajna tekma zadnjeuvrščenega moštva v EBEL ter ekipe s 6. mesta, ki v zadnjem tednu ali dveh ne kaže več zmagovitega obraza, še zdaleč ne bi napolnila slovenskih tribun. Toda ker dvoboji Jesenic in Olimpije po svoji odmevnosti prekašajo navadno tekmovalno raven, je bilo tokrat drugače. In zbrani množici v Podmežakli še zdaleč ni bilo dolgčas …

Že drugič v sezoni Ljubljančani na jeseniškem ledu navzlic svojim izkušnjam in široki izbiri igralcev svojega vodstva na tekmi na koncu niso ovrednotili s točkama. Oktobra jim je pripadla vsaj ena za remi po 60 minutah, nakar je sledil poraz po kazenskih strelih, tokrat so vstopili v zadnjo tretjino s prednostjo gola (3:2), a najbolj prav nerodno polili vrč mleka – v presledku 20 sekundih so že vodili gostitelji s 4:3!

Pred vrati pa je petkovo gostovanje Linza, v tej sezoni najboljšega moštva EBEL. »Vidite, da sem globoko razočaran, toda še naprej verjamem v moje igralce in njihovo vrnitev na zmagovito pot. Seveda pa bomo v prihajajočih dneh precej pozornosti morali nameniti odpravljanju napak v obrambi. Jeseničani so nam zabili pet golov, kar je odločno preveč,« je v osami prazne slačilnice razmišljal pol ure po koncu tekme Hannu Järvenpää, trener Tilie Olimpije. Tako potrtega ga, odkar dela v Ljubljani, še nismo videli, poraz proti močno zdestkanim Gorenjcem mu ne ohranja trdnega položaja na klopi, kamor je zdaj prišel pomagat tudi nekdanji Olimpijin reprezentant Bojan Zajc.

Odgovornost za novi poraz pa si morajo v Tivoliju pošteno razdeliti. Povsem nesmiselno bi bilo namreč obtoževati zgolj trenerja, ki zagotovo ni kriv, da je cenjeni vratar s polovice igrišča prejel gol, reprezentanti kot tudi tujci pa so prepogosto delovali mlačno in nekonkurenčno proti moštvu številnih golobradih mladeničev. Toda jeseniška hokejska šola je ob zvesti navijaški bazi edino zagotovilo preživetja kluba.

Prav zato je tudi prav, da gredo zbrana sredstva ob koncertu v spomin na nepozabnega glasbenika in humorista Franca Koširja prav za najmlajše hokejiste na Podmežakli, v tej blagajni pa bo najbrž pristal tudi del skupnega zneska prek 13.000 evrov, kolikor so navijači zbrali za obubožani klub in vsoto predali kapetanu Andreju Tavžlju. Slednji jim je obljubil druženje po koncu sezone, v kateri se hokejska Gorenjska spet spogleduje tudi z domačo lovoriko. Kajti ob takšni zavzetosti moštva z očitno sijajnim strokovnjakom Heikkijem Mälkiäjem na klopi niti novi čudeži ne sodijo več k misiji nemogoče …

V Tivoliju pa je napočil čas za razmislek o odnosu do zeleno-belega dresa. In četudi trener – tako odgovornega in delu predanega tujca, kot je Järvenpää, pri ljubljanskem klubu že dolgo nismo srečali – stori kakšno napako pri pripravi ali vodenju tekme, bi preprosto slačilnica brez kakršnegakoli namiga stroke morala uveljaviti svojo kakovostno prednost v primerjavi s tekmecem in ga premagati. Predvsem v trenutkih boja za pomembni točki, s katerima bi Olimpija zasledovalcema na lestvici z Dunaja in iz Beljaka ušla na +5.

»Za zapravljeno zmago pa smo si krivi sami. Nočem iskati opravičil pri sodnikih, ogledali so si posnetek zadnjega gola in ga nato pač razveljavili,« pravi Erik Pance, čigar starejši brat Žiga, obenem tudi Olimpijin kapetan, je po koncu tekme v trenutkih pretirane živčnosti dobil še sodnikovo kazen igre. Kapetanovo zavzetost gre razumeti, obenem pa mu v zadnjih tednih na ledu ne gre po načrtih. Z bratom sta nazadnje igrala precej bolj sproščeno v reprezentančnem dresu kot v klubskem. Podobno je tudi z drugimi zmaji.

Sojenje? Četverica se je dvakrat na eni tekmi znašla v dvomih okrog gola v končnici. Olimpijinega v 40. minuti je priznala, naslednjega ne. Tudi dan po tekmi vsak vleče na svojo stran, po spletu krožijo takšni in drugačni posnetki, navzlic novim pravilom o moči sodnikove presoje tudi po dosojenem golu pa je nerazumljivo, čemu ne bi z odločitvijo počakali in jo obelodanili šele po posvetu z drugimi »zebrami«? Nikomur pa tudi ne gre v račun, da na tekmah EBEL ni niti uradnega posnetka časa, tokrat (ne prvič!) je sporna tudi regularnost zvoka za konec tekme. Iz ljubljanske pisarne so zato včeraj razgrnili mnenje o tekmi, uradne pritožbe pa – razumljivo – niso vložili. Razveljavitev tekme pač ne sodi k pričakovanim scenarijem. Povrhu tudi suspenz za sodnike ne bi odgnal slabe volje iz Tivolija. Sicer pa je za Olimpijin tabor ta čas pomembneje ohladiti glave in se usmeriti k izzivom prihajajočih dni. Moštvo namreč ohranja svojo kakovost, a to mora potrditi tudi na ledu. Na povsem drugačen način kot nazadnje v Gradcu in na Jesenicah.