Tiskane izdaje
Goyang - Po dragoceni zmagi v »hokejskem clasicu« z Avstrijo na zadnji tekmi svetovnega prvenstva skupine B v Južni Koreji je vsem v slovenskem taboru razumljivo odleglo. Uspeh je toliko vrednejši, ker je bila zasedba zares zdesetkana in pomlajena. »Pomemben dejavnik je bil, da so si Avstrijci napredovanje zagotovili že pred dvobojem, torej so lahko zaigrali sproščeno. Mi pa ... Nekateri igralci si v vlogah, ki so jim bile namenjene, niso odgovorili, ne da se niso znašli. Pritisk je bil velik, živčnost opazna že od začetka, fantje so se trudili, a ni steklo. Bilo je zelo težko, smo pa v zadnji tretjini pokazali značaj, borbo, srce. Zmaga je zaslužena, sem kar zadovoljen,« je pod doseženo potegnil črto selektor Matjaž Kopitar.
Za najboljšega slovenskega igralca tekme in celotnega turnirja so izbrali zelo razigranega čuvaja mreže Luko Gračnarja, ki je odlično izkoristil odsotnost Roberta Kristana: »Na tako pomembnih tekmah moraš začutiti ritem, kar se je še posebej poznalo prvih deset minut. Oboji smo igrali nadvse disciplinirano, do strelov je bilo zelo težko priti. Morali smo zmagati, tekmecem ni bilo treba, tako da je bil to finale prvenstva bolj za nas. Videlo se je, da so se nam želeli maščevati za olimpijski poraz v Sočiju, pa smo se kar dobro držali.«
Ob Gračnarju je bil glavni junak sosedske zmage tudi strelec prvih dveh golov Jan Urbas: »Zahteven obračun, ki smo ga odprli malo nervozno, kar se je poznalo pri nepotrebnih napakah, ki si jih sicer zlepa ne privoščimo. Toda v zadnji tretjini smo stisnili in zadeli gol, nato še enega. Uspeh je zaslužen, zdaj smo spet tam, kamor spadamo. Avstrijci so obrambno dobro igrali, mi ne povsem, tudi drsali nismo optimalno, a se je dobro izteklo.«
S podajo za drugi Urbasov gol pa je v zadnjem poskusu svojo prvo točko na prvenstvu vendarle vpisal tudi David Rodman: »Po uvodnem porazu z Japonci smo si rekli, da moramo na vse skupaj gledati kot na turnirski sistem - druga tekma je bila četrtfinale, nato polfinale, pa finale. Zmagati smo morali na vseh in veseli smo lahko, da se nam je zgodbo posrečilo pripeljati pod streho, kot smo si zamislili. Danes nismo bili najboljši, a naposled je važen končni uspeh.«
