Kopitar: Verjamem, da smo spoznali, koliko velja naše moštvo

Ljubljana – Pred Matjažem Kopitarjem je tretje svetovno prvenstvo najvišjega razreda v vlogi selektorja. Dvakrat doslej, v Bratislavi 2011 in dve leti pozneje v Stockholmu, se mu želje o obstanku med elito niso uresničile, pod najodmevnejši dosežek se je z moštvom podpisal lani na OI. Pred izzivom na Češkem je posebej spregovoril za Delo.

Pred zadnjimi velikimi tekmovanji niste bili prav spokojni, saj ste še čakali na igralce zaradi njihovih klubskih obveznosti. Je zdaj optimizma več, ker ste želeno moštvo zbrali že en teden pred uvodno tekmo v Ostravi?

Zagotovo je to v primerjavi s prejšnjimi prvenstvi, ki jih omenjate, velika prednost. A če bi Andrej Tavželj v ruskem tekmovanju VHL igral še 7. tekmo finala, bi se nam pridružil tik pred svetovnim prvenstvom. Na našo srečo se je končnica razpletla pravočasno. Predvsem pa je najbolj pomembno, da so tukaj navzoči igralci zdravi. Verjamem, da smo spoznali, koliko je ta naša ekipa vredna, verjamem, da je tudi v mednarodnem merilu kar dobra.

No, za slovenske razmere – sodeč po uvrstitvi v olimpijski četrtfinale – že zelo dobra …

Bo kar držalo: predvsem ko se ozremo po naši bazi, imamo očitno zelo dobro reprezentančno moštvo.

A seveda bo to moralo pokazati na ledu v boju z najboljšimi reprezentancami na svetu, koliko se zdaj že ozirate po tekmecih, s katerimi se boste pomerili na Češkem?

Najbolj podrobno spremljam moštvi, s katerima bomo igrali za uvod. O Rusiji kot velesili s svetovne hokejske scene ni treba kaj prida razpredati. Belorusija, naša prva tekmica, pa je prav zanimiva. Ko je še jeseni gostovala pri nas, jo je vodil Vladimir Krikunov (nekdanji Kopitarjev trener na Jesenicah, op. p.), zdaj je beloruski selektor Kanadčan Dave Lewis. Poznam ga, spremenil je slog igre pri Belorusih. Dobili smo nekaj gradiva, kar sicer ni bila lahka naloga, zato je tudi dovolj časa za temeljito pripravo na sobotni štart.

Prvič, odkar vodite Slovenijo na svetovnem prvenstvu, bo nastopil tudi Anže Kopitar, naš edini akter iz NHL. Povrhu se vam je pridružil že poldrugi teden pred SP, kako gledate zdaj na njegovo navzočnost?

Za njega se je zagotovo lažje prilagoditi reprezentančnemu utripu, ker je zaradi zgodnjega prihoda premagal uvodno utrujenost po klubski sezoni ter tudi časovno razliko med Kalifornijo in srednjo Evropo. Podobno kot pri drugih reprezentantih smo prve dni tudi pri njem namenili obnovi moči, pozneje pa je bilo za vsakogar dovolj časa, da jim pojasnimo, kaj od njih pričakujemo, kakšne vloge jim bodo pripadle. Pripravili smo se na različne trenutke v igri, dobro vemo, da na velikih tekmovanjih pogosto odločata učinkovitost z igralcem ali dvema več ter uspešno branjenje tekmečeve številčne premoči. Seveda pa še vedno k uspehu vodijo pristop, zavzetost, nepopustljivost, želja.

Kako visoko oviro pa vam predstavlja spored – v skupini boste namreč začeli 2. dan prvenstva, končali dan pred koncem, edini v Ostravi dvakrat med dvema tekmama ne boste imeli niti 24 ur oddiha?

Zdaj se s tem ne obremenjujem več. Ko smo izvedeli za takšen spored, smo ukrepali. Moj sodelavec Nik Zupančič je na vodstvo mednarodne zveze poslal predlog koledarja, v katerem prav nihče ne bi bil oškodovan, le za nas bi bilo lažje, kot bo zdaj. Žal mi je, da nas tako obravnavajo, včasih smo si krivi sami, včasih pač ne. A z igralci se o tem ne pogovarjam, ker bi razmišljanje, čemu se nam to dogaja, lahko botrovalo slabi volji in negativni energiji. Te zdaj res ne potrebujemo. Če pa odgovorni pri mednarodni zvezi oz. vodstvu tekmovanja menijo, da so ravnali prav, je kakršnokoli obremenjevanje ob tem odveč.

Pričakujete vzvišen odnos tudi nekaterih tekmecev na ledu?

Tako kot ljudje po svetu tudi posamezne reprezentance ohranjajo različne značaje. Želel bi si vzvišenost nekaterih, a tu najbrž tega ne bomo doživeli. Sicer pa se zdaj z obnašanjem drugih moštev ne ukvarjam, pomembno mi je, kako bo na ledu in ob njem delovala naša izbrana vrsta.

Pri tej glede postave opažamo malo sprememb, pravzaprav so novinci glede na tekmovanja najvišje ravni v preteklosti med igralci v polju le Miha Štebih, Luka Vidmar in Ken Ograjenšek.

Drži. Vsi v slovenskem hokeju vedo, za kaj gre. Pred nami je novo tekmovanje, čaka nas sedem zahtevnih tekem v skupini, sleherni predstavi moramo pristopiti realno. Ob konkurenčnosti, disciplini in učinkovitosti lahko upamo na zelo uspešen turnir. Zdaj je seveda moštvo neučakano pred prvo tekmo, to je treba miriti, obenem pa ohraniti občutek odgovornosti.

Med tistimi igralci, ki jih zdaj ni več na vašem seznamu, je Rok Pajič, hokejist z izkušnjami s štirih svetovnih prvenstev najvišjega razreda. Kako je z njim, ne sodi več med štiri reprezentančne srednje napadalce?

Pri strokovnem štabu ga lani nismo uvrstil na olimpijski seznam, ker v jesenskih mesecih zaradi selitev ni redno igral. Potem smo ga povabili med kandidate za aprilsko SP skupine B, ne bi zdaj tega pogreval, toda očitno je šlo za komunikacijski nesporazum. Stalno ga imam v mislih, spremljal sem njegovo dobro sezono v Českih Budejovicah. Značilnost njegove igre je bližja prvima dvema napadoma kot pa branjenju v četrti peterki. Zdaj imamo ekipo popolno, za prihodnost pa bi bilo najbolje, da se po sezoni pogovoriva, če bo seveda za to.

Kako boleča pa bo za moštvo odsotnost poškodovanega Davida Rodmana, člana prvega slovenskega napada na zadnjih olimpijskih igrah?

Zagotovo ga bomo pogrešali. Pa nikakor ne zato, da ne bi drugi dobro opravljali svojih nalog, a preprosto David lahko s potezo ali dvema odloči tekmo. Je hokejist navdiha in če je na ravni dobre pripravljenosti, je za moštvo izjemno koristen. Zdaj seveda upam, da bo po poškodbi okreval, našel kakovosten klub za naslednjo sezono in spet igral v vidni vlogi.

Trije slovenski vratarji, Robert Kristan, Luka Gračnar in Gašper Krošelj, vlivajo precej zaupanja moštvu in navijačem.

Vsi trije ohranjajo kakovost, Robert pa je lahko s svojim delom na treningu, odnosom do dela in branjenjem obema za zgled. Želim si, da bi Luka in Gašper opazovala njegovo marljivost, ob talentu je trud vedno poplačan. Tokrat je ostal doma Andrej Hočevar, za reprezentančno raven imamo pač štiri čuvaje mreže. Ne več. Z vsemi je treba veliko delati, naš trener vratarjev Gaber Glavič jim namenja izjemno pozornost, dobro se zavedam, kako pomembno je imeti na velikem tekmovanju zanesljivega moža v vratih. Pred nami je zelo zahteven turnir, verjetno bomo potrebovali prav vse tri vratarje.

Ste sicer veseli, da bo prvenstvo na Češkem, v pravi hokejski deželi?

Zagotovo bo drugače kot pred enim letom, ko smo nastopili v Koreji, bomo videli, kako bo z urejenostjo tekmovanja v Ostravi. Slišal sem marsikaj, upam seveda na najboljše.

Toda Stockholm, kjer ste igrali pred dvema letoma, je glavno mesto zelo urejene Švedske, pa pri organizaciji SP ni bilo vse po vaših željah.

Res je, a takrat smo si tudi sami privoščili napako, ker smo bivali v vrvežu tik ob dvorani. Zdaj tega ne bo. Ponudbo za hotel ob prizorišču smo zavrnili. Takrat ko napoči čas za počitek, fantje res morajo počivati in potrebujejo mir. Le v tem primeru bodo res zbrani za tekme, za katere srčno upam, da jih za nas ne bo konec že po uvodnem delu SP …