Kot pravega kralja ga je spremljal tudi kralj živali

Jesenice – Po dveh letih se je za en dan na slovenska tla vrnil Stanleyjev pokal. Anžetu Kopitarju je kot enemu od treh Evropejcev pri Los Angeles Kings, drugič doslej najboljšemu moštvu v NHL, pripadla čast, da rojakom predstavi cenjeno lovoriko. Tokrat v dvorani Podmežakla, kjer se je zbralo 4000 občudovalcev hokejskega asa.

Ko je pokal prvič prispel k nam, ga je eden vodilnih zvezdnikov NHL javnosti dvignil v svojem domačem kraju na Hrušici, tokrat si ga je 4000 navzočih ogledalo v dvorani Podmežakla, na prizorišču začetka izjemne športne poti zdaj edinega Slovenca med severnoameriško hokejsko elito. Sodeč po besedah jeseniškega župana Tomaža Toma Mencingerja pa ni nemogoče, da bi dvorano poimenovali prav po hokejistu z že dvema Stanleyjevima pokaloma. Sicer pa omenjeni prvi mož Jesenic očitno ne pozablja niti košarke: povod za gradnjo dvorane je bilo namreč prav eurobasket, včeraj je na odru ob čestitki Anžetu najprej omenil druščino Lakers, košarkarski ponos Los Angelesa, nato pa kajpak še Kings, Kopitarjevo moštvo, zdaj že drugič najboljše v NHL. Hokejist je odslej tudi lastnik županove plakete, o tem, da bi dvorano poimenovali po njem, pa je zbranim spregovoril: »O tem je res prezgodaj govoriti. Pred menoj je še lep kos hokejske poti in šele po njenem koncu bi lahko razmišljali o tem. Seveda sem gospodu županu hvaležen, vendar me še marsikaj čaka na ledeni ploskvi.«

Kopitarju se iztekajo kratki počitniški dnevi. Nekaj jih je s soprogo Ines prebil ob hrvaški obali, čas je kajpak namenil tudi prijateljem, ki se vedno znova razveselijo njegove vrnitve. In četudi je prestal najdaljšo in obenem najbolj zahtevno sezono doslej, med katero se je za dva tedna iz Los Angelesa preselil v Rusijo in branil slovenske barve na OI, ne bo vidneje spreminjal priprav. »Ne, res ne bo kakšnih posebnih novosti. Trening prejšnjih let se je izkazal kot dober, morda bom za dan ali dva le preložil začetek priprav na ledu, a vse bo pravzaprav po ustaljenem poletnem dnevnem redu,« je omenil Kopitar in dodal, da je zanj vsako slavje posebno. Če bi imel Stanleyjev pokal dva dni, pa že kar ne bi vedel, s čim novim bi ga na Slovenskem še razveselil. Dan prej ga je sicer po domačem Trenčinu na osrednjem Slovaškem prenašal Marian Gaborik, izjemen hokejist, a šele po letošnjem prihodu v Los Angeles prvič v moštvu s prestižno lovoriko. Sijajni strelec ga je predstavil obiskovalcem Pohode, največjega poletnega glasbenega slovaškega festivala, z domačimi ga je uporabil tudi namesto sklede za tatarski biftek. Po selitvi pokala v Slovenijo pa je Kopitar iz pokala zajtrkoval, podoben obrok iz manjše replike je sledil tudi za družinskega psa, nato je lovorika še pred prihodom v Podmežaklo obiskala še leško letališe in od tod s helikopterjem v varnem zavetju najboljšega slovenskega hokejista poletela na Golico.

Ni si bilo težko predstavljati nastale gneče radovednežev v Podmežakli, ki so se vzneseno fotografirali z lovoriko, lovili kar najboljše prizore na slavnostnem odru, se pozneje tudi stiskali v objemu leva Baileyja, kralja živali kot maskote hokejskih kraljev. Tudi on namreč potuje po svetu, spremlja pokal in svoje junake. Tako je včeraj užival na Jesenicah, dan prej v Trenčinu, jutri se bo skupaj s Slavo Vojnovom, zadnjim od treh Evropejcev pri najboljšem moštvu NHL, veselil v Čeljabinsku.

Nasmejanih obrazov in dobre volje ni manjkalo. Najbolj vztrajni so v dvorani pričakali še prenos finala SP v nogometu. Kajpak si je sklepno predstavo iz Brazilije ogledal tudi hokejski as in povedal, da mu je bila med finalistkama bližja Nemčija. Sproščenosti pa bo čez dan ali dva tudi zanj konec. Dvignil se bo zastor priprav in odštevanja do sezone novih izzivov. Kralji bodo kot branilci naslova namreč spet prav posebna tarča tekmecev.