Kot strela z jasnega: Savolainen novi selektor risov

Ljubljana – Strela z jasnega! Pogosto se je v zadnjih dneh na Slovenskem bliskalo, žal tudi ruvalo drevje in odkrivalo strehe, a v hokejskih krogih je kot novo grmenje sredi včerajšnjega dne močno presenetila novica o menjavi selektorja risov. Dosedanjega, 48-letnega Ljubljančana Nika Zupančiča, bo nameč nasledil priznani finski strokovnjak Kari Savolainen, Zupančič pa bo njegov prvi sodelavec v strokovnem štabu.

Zanimivo, da je prav Finec med vzorniki dosedanjega selektorja, močno ga je spoštoval tudi predhodnik Matjaž Kopitar. Oba sta namreč še kot hokejista finskega trenerja nekoč dobro spoznala na Bledu, ni bilo presenetljivo, da je bil Savolainen nekaj časa, dokler mu tega obveznosti v domovini niso preprečile, celo strokovni svetovalec Kopitarjevega štaba, tudi Zupančič je z njim v zadnjih dveh sezonah ohranjal stik.

Vseeno pa je včeraj presenetljivo udarila na plano novica o zamenjavi na slovenski klopi. Novi izpad risov iz elite pred poldrugim mesecem v Parizu je resda ostal zapisan kot prvi dosedanji selektorski neuspeh Zupančiča – potem ko je močno zdesetkano moštvo vodil k 1. mestu v skupini B, nato pa se še veselil nove uvrstitve na olimpijske igre –, a nihče niti med dobro obveščenimi spremljevalci hokejskega utripa pri nas ni omenjal Savolainenovega prihoda. Šlo je očitno za premišljeno interno potezo, s katero je bil nenehno seznanjen tudi Zupančič. In nikakršna skrivnost ni, da ne bi storil koraka nazaj, kar selitev s selektorskega mesta k pomočniškemu vsekakor je, če ne bi šlo prav za sodelovanje s tem Fincem.

Prvi operativec zveze in obenem vodja reprezentance Dejan Kontrec, ki ga zaradi zasebnih zadev med SP ni bilo prav veliko na prizorišču, pa se je po zadnjem izpadu iz elite tudi pogovorjal z vodilnimi člani moštva, denimo kapetanom Janom Muršakom, o pogledu in razlogih neuspeha kot tudi utripu v slačilnici pod Zupančičevim vodstvom.

»Močno spoštujem delo obeh zadnjih selektorjev, toda očitno mi je dogajanje med letošnjim SP dalo misliti, da bo v dobro slovenske reprezentance v prihajajoči olimpijski sezoni potrebna sprememba. Najprej sem pomislil na Karija Savolainena, ki ga tu izjemno spoštujemo in verjamem, da bo takšen tudi odziv igralcev. Nimamo pač nabora kot v hokejsko bolj razvitih državah, da bi lahko zamenjali pol moštva, sleherne spremembe se moramo lotiti zelo premišljeno,« je na včerajšnji izredni novinarski konferenci poudaril Kontrec.

In Savolainen? Za slovensko javnost je med omenjeno konferenco prek videopovezave spregovoril o novih zahtevnih nalogah ob klicu iz Slovenije, ki ga je vendarle tudi presenetil: »Dobro poznam slovenski hokej, igralce, sedanjo stroko in funkcionarje, pa vseeno sem se kar zdrznil ob vabilu,« je priznal cenjeni uslužbenec na hokejski katedri nacionalnega inštituta za šport v Vierumäkiju na Finskem. Kajpak se je moral pogovoriti tudi s svojimi delodajalci o možnosti vsaj občasnih selitev v Slovenijo in vodenju risov na prestižnem olimpijskem turnirju kot tudi na prvenstvu skupine B. Na slovensko klop se vrača po 12 letih, takrat, maja 2005, je rise obdržal med elito na SP v Avstriji, po njem se to nikomur v slovenskem hokeju ni posrečilo več.

Novo slovo od najboljših na svetu je letos odpiralo številna vprašanja, tudi delež selektorja Zupančiča, ki je prišel na prvenstvo s popotnico imenitnih predstav v olimpijskih kvalifikacijah, tokrat ni bil brezhiben. Večkrat smo zapisali, da je bila presenetljiva selekcija, v kateri ni bilo prostora za branilca Žigo Pavlina, izkušenega Marcela Rodmana, ustvarjalnega Roka Pajiča in še koga, a selektor je takrat vztrajal pri zgodaj določenem jedru igralcev. Tudi pri postavitvah peterk bi lahko na prizorišču ravnal drugače, potem ko zaradi poškodbe ni bilo na ledu Žige Panceta, po nešportni potezi na premieri s Švico pa je Žiga Jeglič moral na hlajenje za dve tekmi.

Kakorkoli, precej se je nakopičilo spodrsljajev, ne le v selektorjevi izvedbi, zato so se pri HZS očitno odločili za revolucionarno potezo, ki pa je nikdar v zadnjih tednih niso napovedovali. A če so že pripeljali novega kapetana ladje, nikakor ni presenetljivo, da je ta čast pripadla prav 62-letnemu Fincu. Seveda bo moral krepko zavihati rokave, a takrat, omenjenega maja 2005, je imel opravka s precej bolj turbulentnimi razmerami na zvezi, nezadovoljstvom posameznikov in hujšimi delitvami v slačilnici, kot jih poznamo danes. Toda s svojim temeljitim pristopom, tako značilnim za urejeni nordijski svet, je preskočil vse ovire. Zdaj je pred njim nova visoka v pričakovanju olimpijskih iger in naslednjega prvenstva skupine B.