Gorazd Nejedly, šport
Težave HK Acroni Jesenice so močno odmevale v Sloveniji in prek meja. Vprašanja o usodi kluba so se vrstila: bo še tekmoval, ustvarjal na desetine hokejistov, mesto Jesenice ponosno promoviral v bližnjem in širšem okolju ali bo nemara kar ugasnil? Župan Jesenic Tomaž Tom Mencinger se je hočeš nočeš prelevil v enega od kriznih sanatorjev in v pogovoru za Delo odprl dušo in srce.
Gospod župan, v boksarskem slogu bi lahko rekli, da je HK Acroni Jesenice med sodnikovim štetjem še pravočasno vstal. Ali je nokavtu tudi ubežal?
Z olajšanjem lahko zatrdim, da je, ampak priznam, da je bilo zelo tesno. Na Jesenicah sta dve stvari, brez katerih si ne predstavljam mesta, njegovega utripa in življenja na sploh. To sta železarna in hokejski klub. Oba sta trdno zasidrana v skupnost in neločljivo povezana med seboj. Zagotavljam, da bo klub še naprej dihal in živel kot vsa desetletja doslej, ne bo se otepal kot grogirani boksar. Razlika bo le v tem, da bo svoje poslanstvo opravljal na novih in obnovljenih temeljih.
Grožnja vodstva EBEL, da bo klub izločilo iz tekmovanja, se je zdela zelo resna. Kako ste prepričali Avstrijce?
Vse se je zavrtelo s takšno hitrostjo, da pri nas niti ni bilo možnosti pravočasno ukrepati. Iskreno bom povedal, vprašanje je, kako bi se zgodba razpletla, če ne bi posredovala Nestl Aljančič in Matjaž Sekelj. Pri vodstvu tekmovanja je Aljančič uporabil ves svoj vpliv in omogočil dovolj časa, da smo potem s Hokejsko zvezo Slovenije opravili svojo nalogo. Sicer pa se ve, slovenskega hokeja brez Jesenic ni in Olimpije brez Jesenic prav tako ne.
Kakšne so trenutne razmere v klub?
Če povlečem črto, bi dejal, da je bila to celo odlična izkušnja, ki nam je odprla oči. Očitno smo morali iti skozi manjšo katarzo, da smo spoznali, koliko pomenimo, koliko nas okolje ceni, kdo vse nas podpira. Klicev politikov, gospodarstvenikov in navijačev z vseh koncev Slovenije in tudi tujine sem namreč prejel toliko, da mi je bilo takoj jasno, da je uresničitev črnega scenarija preprosto nemogoča. Kako trenutno delujemo? Normalno. Stroj je stekel, denarna sredstva, ki jih klub mora poravnati do konca tedna, so zagotovljena. Skupaj je treba plačati 150.000 evrov in kot vem, je največja ovira birokracija. Najpomembnejše je, da imamo trdna zagotovila, da denar bo!
Je virus, ki je hokejskega bolnika skoraj pahnil v smrt, znan?
Dobro vem, kaj je politika, saj imam v njej precej kilometrine, imam tudi druge izkušnje in pridobil sem si nova spoznanja v delovanju hokejskega zakulisja. Zato me nihče ne more prepričati, da je vse skupaj sad nesrečnih okoliščin. Položaj, v katerem se je klub znašel, je produkt delovanja pete kolone. Z zdajšnjim vedenjem in poznavanjem lahko trdim, da so bile peripetije v zvezi z odprtjem nove tribune načrtovane. Grožnje navijačev so bile zelo resne, napovedovali so zaprtje avtoceste prav v obdobju planiških poletov. Ne vem pa, kakšni so bili interesi pete kolone. Če se vrnem v preteklost, vemo, kdaj se je najbolj trošilo, kdaj so pogodbe podpisovali kar vsevprek in kdo je bil zraven. Jesenice so bile ujetnice menedžerskega lobija, predvsem severno-ameriško-kanadskega. To ni bilo težko ugotoviti, dovolj je le pogled v pretok igralcev. Znano tudi je, da policija preiskuje delovanje v preteklosti, in upam, da bodo resnica in krivci slejkoprej znani.
Bi lahko odločitev predsednika HK Acroni Jesenice o odstopu označili za bojazljiv kapitanov pobeg s potapljajoče barke?
Ne in povsem razumem njegovo odločitev. Ob vseh grožnjah je tista s smrtjo šla predaleč. Normalno delovanje predsednika ni bilo več mogoče, še posebej, ker je hkratno vodenje železarne in kluba prenaporno ter prezahtevno, da bi v tako napetih in stresnih razmerah vlekel ustrezne poteze.
Kako po koncu EBEL?
Upravni odbor kluba deluje normalno, kolikor je mogoče. Prav tako gospod Kanalec. Skrivnosti ni, sklicali bomo občni zbor in izbrali novo vodstvo kluba. Neprijetni dogodki so pri oblikovanju vodstva kluba vodilo in opozorilo, katerih napak ne smemo ponoviti.
Na primer?
Na noben način predsedniška funkcija ne sme biti operativna. Kvečjemu bi lahko nadziral zvesto ekipo sodelavcev, ki bodo izpolnjevali zastavljene načrte in ga vseskozi obveščali o najmanjših podrobnostih. Ločiti bo treba upravni del kluba od športnega. Zadeve se zdijo preproste, potrebujemo direktorja, močno osebnost in usposobljenega za to funkcijo. Ideal bi bil, da ima bogate hokejske izkušnje in tudi poslovno-vodstvene. Direktor bi predstavljal povezovalni del med upravo in športnim delom kluba, pri čemer pa bi imel v pogodbi natančno opredeljen obseg dela, dolžnosti in pravice. Lojalnost je seveda ena od najpomembnejših zahtev.
Približno ste že odkrili posodobljen organizacijski model kluba pod novim vodstvom. Lahko že razkrijete imena, ki bodo upravljala in vodila Jesenice?
Bilo bi nekorektno, če bi jih razkril, toda po pravici povedano še ne vem, kdo bi lahko bil. Predsednik je lahko po mojem prepričanju tudi nekdo izven našega okolja. Lahko da je iz Murske Sobote, Maribora ali pa Nove Gorice. V direktorski funkciji bi rad videl človeka s sposobnostmi Matjaža Seklja. V njem ima Olimpija pravšnjega moža.
Zdi se, da je Olimpijin ustroj vzor, toda najbrž poznate organizacijska preoblikovanja tivolskega kluba, ki so lepo število upnikov pustila na cedilu. Se bodo tudi Acroni Jesenice zatekle k legalni goljufiji, da bi se izognile poplačilu dolgov?
Ne! Acroni Jesenice nikomur ne bodo ostale ničesar dolžne. Zagotavljam, da bomo plačali, kar moramo. Izvršbe za nespretna dejanja iz preteklih sezon imamo že zdaj. Olimpijo sem izpostavil zato, ker ima zdaj ustrezno postavljeno hierarhijo in nič drugega.
Selektor Matjaž Kopitar se ponuja kot najboljši možni kandidat.
Z veseljem bi videl, da bi naš Matjaž prevzel svoj del odgovornosti in se vpletel v novo jeseniško zgodbo. Toda dobro vem, da je človek, ki vztraja pri tem, da je vse do zadnje podrobnosti urejeno. Ne vem pa, kakšni so njegovi načrti. Še lani je imel poslovne načrte v zvezi s pripravljalnim kampom za profesionalce na Jesenicah. Pogovarjali smo se, a povratne informacije nikoli nismo dobili.
Kakšna bo duhovna in fizična podoba obnovljenega kluba?
Neznank o tem, ali bomo še tekmovali v EBEL, ni več. Bomo! Na vsak način bo treba zadržati drugo moštvo. Ne moremo si privoščiti, da igralce, ki jih vzgajamo, pustimo na cedilu. Kar zadeva člansko moštvo, je očitno, da bo pretežni del ekipe predstavljalo domače jedro igralcev. Organizacijsko shemo sem že omenil, denarna pa tudi ni nerešljiva. Računam, da bo zadostoval zdajšnji vložek, približno 1,6 milijona evrov. Tolikšen znesek bi lahko zbrali brez večjih naporov, še posebej, ker sem dobil zagotovilo predsednika uprave SIJ Tiborja Šimonke, da bo Acroni še naprej zvest jeseniškemu hokeju in ne bo zmanjševal svojega vložka.
Jeseniško okolje je eno tistih, v katerem ne bi smelo manjkati hokejskih zanesenjakov. Omenili ste, da je zvestih navijačev veliko, a ljubiteljev, ki bi pomagali s srcem in ne za poln žep, premalo.
Moja velika želja je, da bi se hokej na Jesenicah spet zbližal z ljudmi, saj ne želim, da bi v njem delovali zgolj za denar, da bi prevladoval pohlep in da bi se ustvarjala sovraštva. Če bi se nam posrečilo oživeti prijateljski in solidarnostni duh, bi dosegli veliko zmago. Vsekakor si bom prizadeval, da bi bilo zdravo navijaško zanesenjaštvo, ki bi klubu dalo nove razsežnosti in dvignilo njegov ugled, eden od najbolj zdravih temeljev.
Doslej se Mestna občina Jesenice z vami na čelu ni posebej izpostavljala, toda brez nje ne bo šlo. V kakšni vlogi vidite MO in tudi sebe?
Že doslej sem bil v upravnem odboru, ampak zgolj kot predstavnik MO, medtem ko v operativno in organizacijsko vodenje kluba nisem bil posebej vpet. Logično pa je, da je MO v obdobju najhujše krize prevzela pobudo, saj se zaveda, kaj pomeni hokejski klub za to okolje. Tisti trenutek, ko bo novo vodstvo izbrano, bo MO spet v stari vlogi. Ta je, da bo zagotavljala tisto, kar mora in še kaj. Naš vložek je skrb za dvorano in drugo infrastrukturo ter športe. MO je lahko tudi močan lobist.
Jesenice in dvorana Podmežakla sta eno od prizorišč evropskega prvenstva v košarki prihodnje leto. So hokejske težave ob siceršnjih slabih gospodarskih razmerah obnovo dvorane postavile pod vprašaj?
Ne. Svojo nalogo bomo izpolnili, ker smo natančno proučili, zakaj se spuščamo v ta projekt in kaj nam bo prinesel. Jesenice s svojo prometno in namestitveno infrastrukturo izpolnjujejo zahteve. Obnova dvorane bo naposled zaokrožila več kot polstoletno gradnjo Podmežakle, ki bo za EP imela zmogljivost 5500 sedežev, za hokejske tekme pa 4700. Projekt bo stal 6,5 milijona evrov, pri čemer bo vsega 500.000 € primaknila država.