Led so delali na vključenem talnem gretju

Ljubljana – Stožiška dvorana je v obdobju globalne ohladitve in do jutri, ko naj bi bila njena ledna ploskev pripravljena, športnikov v njej najbrž še ne bo. Na SP sploh prvič uporabljen sistem izdelave ledu naj bi zdržal obremenitve večih tekem dnevno, svojevrsten krst pa je prestal v torek, ko so v dvorani iskali razloge nenadnega taljenja ledne obloge.

Ko so namreč že pripravili dobra dva centimetra ledu, so opazili, da se okoli njega nabira voda, po daljšem pregovarjanju in iskanju vzrokov pa se je v dvorani le našel eden od njenih dobrih poznavalcev, ki je potrdil, da ima dvorana res talno gretje! Nič čudnega, da izredno zmogljiv kompresor, ki zagotavlja hlajenje ledu pri - 6 stopinj celzija, ni zmogel bitke s temperaturo 45 stopinj, ki jo oddajajo cevi pod tlemi. Ker je v teh voda in bi ob izključitvi ogrevanja ta pod ledom zmrznila, so zdaj ogrevanje znižali na 5 stopinj.

Pripetljaj je vzel organizatorjem dan časa za pripravo ledu, a do petka, ko se bodo začeli treningi, naj bi ploskev že dobila končno 7-centimetrsko podlogo, kot določajo pravila za izvedbo svetovnega prvenstva. Zanjo naj bi porabili okoli 126 kubičnih metrov vode in tla obremenili za dobrih 70 kg na kvadratni meter. »Teža ledu ne predstavlja težave. Že tako so nam zagotovili, da v kleti ni nobenih prostorov, pa tudi sicer je takšna obtežitev enaka, kot bi na koncertu na tem delu stalo 1800 ljudi,« pravi vodja projekta Božidar Žvokelj.

Doslej v zgodovini svetovnih prvenstev še niso imeli primera, da bi elito gostili v dvorani brez sistema talnega hlajenja in bi zato morali led izdelovati s pomočjo zunanjih kompresorjev. Organizatorji sicer zatrjujejo, da naj struktura ledu ne bi bila prav nič drugačna kot v starem Tivoliju, gre predvsem za drugačen in precej dolgotrajnejši postopek, saj v Stožicah posamezne plasti pripravljajo s pršenjem in čakajo, da vsaka plast posebej zmrzne.

Dobrih 140 tisoč evrov vreden projekt zaledenitve predstavlja velik zalogaj tudi za podjetje AST oziroma njegovega slovenskega podizvajalca Koto, za katere se je Hokejska zveza Slovenije odločila med tremi ponudniki in tudi ob tihem odobravanju Mednarodne krovne organizacije. Deloma je pač že presodilo, da je taisto podjetje doslej na podoben način že pripravljalo dvorane za posamezne tekme oziroma za lansko hokejsko ekshibicijo na nogometnem štadionu Schalkeja v Gelsenkirchnu.

»A to so bili projekti za eno do dve tekmi ali dva treninga, tu pa bo moral led zdržati tri tekme in šest treningov dnevno. Zato IIHF tudi zahteva sedem cm debelo ploskev, mislim, da jih ima led v Tivoliju le pet,« poudarja vodja odnosov z javnostmi svetovnega prvenstva Špela Predan, ki podobno kot vsi v organizaciji ne razmišlja o skrbi, če se bo led zaradi visoke temperature v dvorani začel taliti. Istim izdelovalcem ledu se je sicer to pripetilo v zagrebški Areni, resda tudi zaradi naglice pri izvedbi, saj so jih organizatorji priganjali zaradi visokih stroškov najema.

A tudi če bi do tega prišlo, to ne bi bilo ne prvič ne zadnjič v zgodovini: »bazen« je nastal na SP skupine A leta 2005 na Dunaju in SP skupine B leta 2009 v Litvi, IIHF pa sankcij za kaj takšnega ne predvideva.

Bližajoče se SP v Stožicah, kjer vse od lanskega aprila nameščenega velikega semaforja v objektu ni bilo večjih posegov, je sicer ponovno odprlo tudi vprašanje vsestranske (ne)uporabnosti stožiške dvorane. Četudi ta nikoli ni bila predvidena za izvedbo hokejskih tekem, so priprave na letošnje svetovno prvenstvo dokončno potrdile, da tekmovanja najvišje ravni ne bo mogla nikoli gostiti.

»Za hokej ta dvorana ni primerna. Zdaj smo dokončno ugotovili, da se z njo ne moremo potegovati za organizacijo SP skupine A. Velik del zgornjega prstana namreč ne vidi celotne hokejske ploskve. Zaradi tega smo imeli pri IIHF težave že pri potrditvi letošnjega SP, njihov nadzornik je tako natančen, da se je usedel domala na vsak stol v dvorani. Sprva so pri IIHF celo hoteli, da zapremo zgornji del. Vseeno prodajamo vstopnice, a smo za kritične dele postavili zelo nizko ceno in na vseh vstopnicah označili, da se ne vidi celotne ploskve,« pravi Predanova. Izdelava ledu gre za zdaj po načrtih, četudi jo je vmes upočasnilo (vključeno) talno gretje, za katerega mnogi od zaposlenih v dvorani niso vedeli, da obstaja.